Pregled mišično-skeletnega sistema pri novorojenčku Flashcards
PRVI PREGLED MIŠIČNO-SKELETNEGA SISTEMA – SPLOŠNI NAPOTKI
- Izvesti ga moramo v prvih 24-ih urah.
- Pregled zajema: inspekcijo (večinoma), palpacijo, osluškovanje, ovrednotenje.
- Nepravilnosti so lahko vzrok: lege v maternici in način poroda, genetskih faktorjev, nevrološke okvare.
- Neboleče metode naj bodo izvedene pred potencialno bolečimi manevri, a nikoli ne smemo uporabljati prekomerne sile.
- Pridobitev in zapis informacij naj bo na sistematičen način (glava - prsti na nogah, splošno - specifično).
- Novorojenček mora biti popolnoma slečen (in na dovolj toplem območju).
POMEMBNI POKAZATELJI ZDRAVJA MIŠIČNO-SKELETNEGA SISTEM PRI NOVOROJENČKU
MERE RASTI:
- Vrisujemo v graf rasti, odvisen od starosti otroka.
- Povprečno novorojenčki rastejo 0,8 – 1 cm na teden.
MERE TELESNE TEŽE:
- Merimo ob približno enakem času v dnevu.
- Na začetku jo vsi izgubijo za 10 – 20 % zaradi sprememb v vsebnosti vode.
- V roku 2 tednov pridobivajo nazaj (10 – 20 g/kg telesne teže/dan).
MERE OBSEGA GLAVE IN PRSNEGA KOŠA:
- Obseg glave: okoli okcipitalnega in parietalnega dela preko frontalne prominence; pomemben kazatelj nevrološkega razvoja.
- Obseg prsnega koša: ob izdihu v liniji prsnih bradavic (povprečno 30,5 – 33 cm; obseg glavice preseže v prvih 5-ih mesecih).
SPLOŠNA INSPEKCIJA MIŠIČNO-SKELETNEGA SISTEMA PRI NOVOROJENČKU
- Opazujemo: (+) simetričnost premikanja in različnih delov telesa, velikost, oblike, držo; (-) otekline, nerazvitosti, asimetrije, deformacije v dolžini.
- Drža donošenčka: simetrična pozicija, flektirani udi, noge v abdukciji, podplati se skoraj dotikajo, glavica malo napeta, prsti v pesti s palcem pod ostalimi prsti.
- Drža novorojenčka, rojenega v medenični vstavi: iztegnjena kolena.
- Drža nedonošenčka: v ekstenziji.
PALPACIJA MIŠIČNO-SKELETNEGA SISTEMA PRI NOVOROJENČKU
MIŠICE:
- Mišični obris mora biti gladek.
- Mišice morajo biti (kljub pomanjkanju moči) črvste in rahlo zavračati pritisk.
KOSTI in SKLEPI:
- Pozorni smo na dolžino, število, obris, morebitne zlome (ključnica), hematome.
- Če otrok čusti bolečino ob pritisku na kost, je potreben nadaljni pregled za ugotovitev nevrološke okvare.
- Gibljivost sklepov je največja pri novorojenčkih in se postopoma zmanjšuje.
PREGLED VRATU IN ZGORNJIH OKONČIN PRI NOVOROJENČKU
- VRAT: rotacija za 80° in lateralna fleksija za 40° je normalna; brada se mora anteriorno dotakniti prsnega koša, posteriorno pa okcipitalni del zadnjega dela vratu; če opazimo asimetrično rotacijo pošljemo otroka na rentgen.
- ZGORNJI OKONČINI: asimetričnost v gibljivosti ali neuspeh v premikanju nakazujeta na šibkost, paralizo, zlom, infekcijo, poškodbo hrbtenjače ali brahialnega pleksusa.
- DLAN: pozorni smo na opičjo horizontalno gubo (Downov sindrom v kombinaciji s kratkimi prsti, vbočenim mezinčkom in nizko ležečim palcem), makrodaktilijo, prekrivanje kazalca čez sredinca (trisomija 18), oteklost (Turnerjev/Noonanov sindrom), zožitve dela prstov.
- NOHTI: morajo biti gladki in nežni (dolgi nakazujejo na prenošenčka, odsotnost/žlična oblika pa na nekatere sindrome).
SINDAKTILIJA
= ZARAŠČENOST PRSTOV
Incidenca: 1/2000 – 3000 živorojenih otrok
Pogostnost:
- Pogostejša pri moških (2-krat bolj kot pri ženskah)
- 10-krat pogostejša pri belcih kot pri dojenčkih afriškega porekla
- Enaka pogostost enostranske in obojestranske deformacije
Vzrok: odpoved normalne nekroze kože 6. – 8. tednom nosečnosti, kar preprečuje ločevanje prstov
Težjo obliko sindaktilije lahko spremljajo kostne nepravilnosti
Zdravljenje: kirurško zdravljenje (zgodaj)
POŠKODBE BRAHIALNEGA PLETEŽA
Pogosta (0,1 – 0,3 % rojstev), pogostejše enostranske poškodbe (leva stran)
Vzroki: prolongiran porod, ↑ BMI matere, velik plod, distocija ramen, medenična vstava
Vrste BPP:
- Popolna/delna paraliza ramenskih mišic (prisoten oprijemalni refleks, odsoten Morojev refleks na prizadeti strani)
- Popolna/delna paraliza mišic podlahti in dlani (redka)
- Popolna paraliza prizadete roke
Dg: Rtg
Zdravljenje:
- Prvih 7 – 10 dni: handling, zaščita prizadete roke (ni potrebna imobilizacija)
- Preprečevanje kontraktur (pasivno razgibavanje)
- EMG (če ni izboljšanja)
- Možno kirurško zdravljenje
PREGLED HRBTENICE PRI NOVOROJENČKU
Novorojenček naj leži nagnjeno ali ga dvignemo z rokami pod prsnim košem. Potujemo od lobanje do trtice; pozorni smo na motnje kože, šope las, hemangiome, pilonidalne ciste. V celotni pregled vključimo tudi nevrološki pregled.
- Krilata ali povzdignjena lopatica lahko kaže na Sprenglovo deformacijo.
- Očitno se opazi skoliozo, lordozo in kifozo.
- V sedečem položaju je fiziološko prisotna izbočenost v prsnem in ledvenem delu, kar se popravi, ko otrok začne sedeti in stati.
- Vsakršno premikanje mora biti enakomerno brez mišičnih krčev.
PREGLED KOLKOV PRI NOVOROJENČKU
- Kolke imajo novorojenčki pokrčene v fleksijo, pri čemer kot med stegnom in površino meri 20° – 30°.
- V ekstenziji pri rotaciji navzven meri kot med stegnom in površino 80° – 90°, pri rotaciji navznoter pa 0° – 10°.
- Treba je oceniti stabilnost kolkov za izključitev razvojne displazije kolkov.
- Neenakomerno gubanje kože okoli stegnenice je pokazatelj anomalije kolkov.
DISPLAZIJA KOLKEV PRI NOVOROJENČKU
RAZVOJNA DISPLAZIJA KOLKA – najpogostejša neonatalna nepravilnost kolkov (nestabilen kolčni sklep/popoln izpah kolčnega sklepa)
- Vzroki: plitek acetabulum, ohlapni ligamenti (hormonski/genetski dejavniki), medenična vstava
- Pogostejša pri deklicah, pogosteje na levem kolku
- Incidenca višja pri določenih etničnih skupinah (Indijanci, Vzhodni Evropejci)
- Pogoste sočasne težave: tortikolis, deformacije stopal
- Klinični znaki: asimetrija glutealnih/stegenskih gub, različno dolgi udi, potrjen Barlow manever (izpahnjen kolk) in Ortolanijev manever (nastavljiv kolk – se vrača v fiziološki položaj): https://www.youtube.com/watch?v=imhI6PLtGLc
- Dg: UZ (prvi mesec življenja), Rtg (4 – 6 mesecev)
- Zdravljenje: ključna sta zgodnja diagnoza in zdravljenje, pogostokrat ni potrebna intervencija, Pavlikova opornica
- Preprečevanje: UZ novorojenčkov z visokim tveganjem (deklice v medenični vstavi, pojavnost v družini)
PREGLED SPODNJIH OKONČIN PRI NOVOROJENČKU
Pozorni smo na izpahe stegnenice, kar nakazuje bolečina pri pasivnem gibanju.
Z opazovanjem dolžine nog (noge pokrčene, stopala na površini v enaki horizontalni liniji) opazujemo Galeazzijev znak.
Opazovanje prirojenih primanjkljajev v dolžini okončin.
Pogosta je torzija golenice (narišemo si zamišljeno linijo med superiornim delom črevnice in pogačico do stopal; če se linija vstavi na palcu, govorimo o zunanji torziji; če se vstavi na kazalcu, govorimo o notranji torziji).
Pregled gležnjev in stopal:
- Pasivno gibanje gležnja v dorziflesijo in plantarno fleksijo je odvisno od lege v maternici (do upiranja dorzifleksiji pride pri podvitem stopalu).
- Prekrivanje prstov je dedno in se zdravi s punktiranjem.
- Večina nedonošenčkov ima plantarno maščobno blazinico (gladka plast tkiva med kožo in kostjo), ki v prvem letu postopoma izgine.
