kisik Flashcards

1
Q

lastnosti kisika

A

-najpogostejši element v dostopnem delu zemlje
-trije izotopi 16O (99,7%), 18O, 17O
-elementaren kisik v dveh oblikah; O2 in O3
-dokaj reaktiven, spojine tvori z vsemi elementi razen He, Ne, Ar
-večinoma reagira neposredno (razen Xe, Rn, halogeni brez F, nekateri žlahtne kovine)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

viri
industrijsko pridobivanje

A

glavni vir: zrak; tudi iz vode

industrijsko pridobivanje:
-frakcionarna destilacija utekočinjenega zraka
utekočinjenje zraka po Lindejevem postopku:
zrak stisnejo (se segreje, nato ga ohladijo), ga ekspandirajo na sobni tlak (se še ohladi)
temperatura v nekaj ciklih doseže vrelišče

-elektroliza vodnih raztopin hidroksidov ali oksokislin ( v manjši meri)

glavni porabnik kisika so železarne

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

laboratorijsko pridobivanje kisika

A

-jeklenke
-pridobivanje iz oksosoli s segrevanjem
2KClO3 → 2KCl + 3O2
2KNO3 → 2KNO2 + O2
2HgO → 2Hg + O2
(podobno z KMnO4)
2BaO2 → 2BaO + O2 (pri 500C v levo, pri 700C v desn)

-oksidacija vodikovega peroksida s kalijevim manganatom (brez segrevanja)
Saidlova aparatura
2KMnO4 + 5H2O2 + 3H2SO4 → 2MnSO4 + K2SO4 + 8H2O + 5O2

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

kako kisik tvori vezi?

A

1) sprejem dveh elektronov
nastanek oksidnega iona (močno endotermen proces) energija kompenzira z mrežno energijo
1/2 O2 + 2e- → O*2-

2) tvorba dveh kovalentnih vezi
ker ima dva samska elektrona v 2p orbitalah

3) tvorba ene kovalentne vezi z istočasnim sprejemom elektrona (OH-, ClO-)

4) tvorba treh ali štirih kovalentnih vezi (redko)
npr. H3O+
tvorba 4 vezi: posebne okoliščine, kisik mora el. pare donirati (nima d orbital, da bi jih tja poslal)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

kemijske lastnosti kisika

A

kisik je OKSIDANT
spajanje s kisikom povezano s sproščanjem toplote in svetlobe (gorjenje)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

ionski oksidi reakcije z vodo
Na2O
CaO

A

ionski oksidi v vodi disociirajo, oksidni ion protolitsko reagira z vodo
O*2- + H2O → 2OH-

raztapljanje ionskih oksidov → hidroksidi
Na2O + H2O → 2NaOH
CaO + H2O → Ca(OH)2

netopni oksidi (Al2O3, Fe2O3) nimajo bazičnih lastnosti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

molekulski (kovalentni) oksidi reakcije z vodo
N2O5
SO2

A

molekulski (kovalentni) oksidi + voda → kisline

N2O5 + H2O → 2HNO3
SO2 + H2O → H2SO3 (kisli dež)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

reakcije oksidov s kislinami in bazami
CaO (bazičen oksid)
N2O5 (kisel oksid)

A

oksidi + kisline/baze → soli
oz. kisel + bazičen oksid → sol

CaO + HCl → CaCl2 + H2O
N2O5 + 2NaOH → 2NaNO3 + H2O

nekateri oksidi lahko reagirajo kislo in bazično= amfoterni oksidi
npr. ZnO
ZnO + 2HCl → ZnCl2 + H2O PAZI!! Zn + HCl → ZnCl2 + H2 (pridobivanje vodika)
ZnO + 2NaOH + H2O → Na2[Zn(OH)4]

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

OZON
nastanek
pridobivanje
lastnosti

A

nastanek: reakcija med O2 in O
nastane tudi pri reakcijah, kjer se sprošča atomarni kisik (razpad KMnO2 na MnO2 in kisik, elektroliza raztopine H2SO4)

najlažje pridobivamo v elektročnem polju (ozonizator)

ozon močnejši oksidant od kisika
oksidira srebro do peroksida in pridobiti jod iz jodida
2Ag + 2O3 → Ag2O2 + 2O2
I- + O3 + H2O → I2 + 2OH- + O2

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

fizikalne lastnosti ozona

A

plinast moder
tekoč modrovijoličen
trden črn
tališče -110C
večja topnost v vodi kot O2: zaradi oblike, saj je O3 kotne oblike, polarna molekula (voda je polarna)

ena enojna in ena dvojna vez (reaktivnejši od O2), resonanca

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

voda nastanek topnih hidrogenkarbonatov

A

topni hitrogenkarbonati nastanejo iz slabo topnih karbonatov v prisotnosti CO2

CaCO3 + CO2 + H2O → Ca(HCO3)2

ravnotežna reakcija, pri segrevanju zmanjšamo koncentracijo CO2 (topnost plinov se pri segrevanju zmanjšuje), zato se izloči CaCO3 (kotlovec)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

količina v vodi raztopljenih snovi
trdota vode

A

količina v vodi raztopljenih snovi = trdotne stopnje (nemške CaO in francoske CaCO3)

trdota zaradi hidrogenkarbonatov (HCO₃-) = prehodna/ karbonatna trdota
trdota zaradi drugih soli = stalna/ nekarbonatna trdota

vodo mehčamo:
-kemijsko
-z ionskimi izmenjevalci
-z destilacijo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

kemijsko mehčanje vode

A

kemijsko mehčanje: dodatek apna ali sode obori slabo topne karbonate, ki jih odfiltriramo
Ca(HCO3)2 + Ca(OH)2 → 2CaCO3 + 2H2O (dodatek apna nevralizira HCO3-)
CaSO4 + Na2CO3 → CaCO3 + Na2SO4 (dodatek sode izmenja Ca2+)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

mehčanje vode ionski izmenjevalci

A

ionski izmenjevalci= snovi, ki imajo šibko vezane H+ oz. Na+ ione (kationski izmenjevalci) ali razni amini (anionski izmenjevalci)

ioni raztopljenih soli se vežejo na izmenjevalec, tam zamenjajo H+ oz. -NR3

regeneracija: namočimo v zelo koncentrirano raztopino HCl ali NaCl (kationski) ali ustreznega amina

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

mehčanje vode destilacija

A

najučinkovitejši način čiščenja vode
večkratna zaporedna destilacija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

nastanek vode iz elementov

A

sprosti veliko energije
če sta reaktanta v primernem razmerju (pokalni plin), je reakcija zelo hitra
poteka verižno, ker iz enega reaktivnega delca nastaneta po dva

H2 → 2H (termični razpad vodika)
H + O2 → OH + O (nastajanje novih reaktivnih delcev, pospešitev)
O + H2 → OH + H
OH + H2 → H2O + H

O + O → O2 (zmanjševanje št. reaktivnih delcev, upočasnitev)
H + H → H2
H + OH → H2O

hitrost v kratkem času hitro poveča: eksplozija

17
Q

vodikov peroksid
industrijsko in laboratorijsko pridobivanje

A

ga ni mogoče sintetizirati direktno iz H2 in O2 (nastane voda)

-industrijsko pridobivanje:
antrakinonski postopek, porabljata se H2 in O2, antrakinon se reciklira

-laboratorijsko pridobivanje:
reakcija med barijevim peroksidom in žveplovo kislino
BaO2 + H2SO4 → H2O2 + BaSO4

BaO2 se ne pokvari s časom kot H2O2

18
Q

fizikalne lastnosti H2O2

A

sp3 hibridizacija, ne cis, ne trans ampak nekaj vmes

-neobstojen, razpada na vodo in kisik
-čist lahko razpade eksplozivno
-nekatere snovi razpad pospešijo (MnO2)
-druge zavirajo (H3PO4)

19
Q

H2O2 kot oksidant
KI + H2O2 + H2SO4
PbS + H2O2

A

ko reagira kot oksidant nastane voda
2KI + H2O2 + H2SO4 → I2 + K2SO4 + 2H2O (oksidira jodid do joda)
PbS + 4H2O2 → PbSO4 + 4H2O (osidira sulfid do sulfata VI)
oksidira Fe2+ do Fe3+

zaradi oksidativnih lastnosti je H2O2 belilo, čistilo, razkužilo

20
Q

H2O2 kot reducnt
kalcijev klorid klorat (I)
svinčev dioksid
(močna oksidanta)

A

z močnejšimi oksidanti reagira kot reducent, sprošča se kisik (zraven tudi H2O)
CaCl(ClO) + H2O2 → CaCl2 + H2O + O2
PbO2 + H2O2 + 2HNO3 → Pb(NO3)2 + 2H2O + O2

21
Q

vodikov peroksid + močne baze

A

H2O2 je šibka kislina + močne baze → slabo topni peroksidi

H2O2 + 2NaOH + 6H2O → Na2O2 8H2O (kristalno vezana voda)
H2O2 + Ba(OH)2 + 6H2O → BaO2 8H2O

22
Q

vodikov peroksid dokaz
tvorba koordinacijskih pojin
TiO(SO4)

A

TiO(SO4) + H2SO4 +H2O2 + H2O → [Ti(O2)(SO4)2]*2- + 2H3O+

(dokaz Ti, H2O2)
oboje lahko dokažemo, dodamo enega ali drugega
značilno rumeno obarvanje

23
Q

natrijev peroksid + voda

A

natrijev peroksid nastane pri gorjenju Na na zraku

2Na2O2 + 2H2O → 4NaOH + O2

sprošča se kisik

brezvodni barijev peroksid dobimo iz BaO pri segrevanju na zraku

24
Q

gorenje K, Rb in Cs
+ voda

A

gorenje K, Rb, Cs → hiperoksidi oz. superoksidi (KO2, RbO2, CsO2)
v vodi razpadejo na kisik in hidroksid

K + O2 → KO2
2KO2 + H2O → KOH + KHO2 + O2
KHO2 → 2KOH + O2

25
Q

hiperoksidi za regeneracijo zraka v zaprtih prostorih

A

4KO2 + 2CO2 → K2CO3 + 3O2