Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Anorganska kemija > 15. skupina > Flashcards

15. skupina Flashcards

1
Q

naštej elemente 15. skupine

A

N
P
As arzen
Sb antimon
Bi bizmunt

največja odstopanja fizikalnih lastnosti pri N
(največja elktronegativnost, nedostopnost d orbital)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

tvorba vezi

A

tvorba vezi (5 valenčnih elektronov)

1) sprejem treh elektronov: le pri N in P
močno endotermen proces
pri reakcijah z najmanj elektronegativnimi elementi (Li, Mg, Na)
za prvi e- negativna elektronska afiniteta, drugi e- rinemo proti nečemu že negativnemu
vseeno dovolj majhen anion → sprosti se dovolj mrežne energije

2) oddaja treh elektronov: (kovinski značaj) le pri Sb in Bi
močno entotermen proces
v nekaterih trdnih spojinah in razt. z zelo nizkim pH

3) tvorba treh kovalentnih vezi
pogosto (piramidalne molekule)
pri N sp3 hibridizacija
pri drugih kot 90

4) ** tvorba več kovalentnih vezi**
N največ 4
P in As v oksospojinah največ 5, v halogenidih do 6
Sb in Bi v oksospojinah največ 6, halogenidi 5 ali 6

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

oksidacijska števila elementov 15. skupine

kovinski značaj

A

N: -3, -2, 0, +1, +2, +3, +4, +5
P: -3, -2, 0, +1, +3, +4, +5
As, Sb, Bi: -3, 0, +3, +5 (liha skupina liha oksidacijska)

spojine z oksidacijskim +5 najbolj obstojne pri fosforju
obstojnostoksidacijskega št. +3 narašča po skupini navzdol

po skupini navzdol narašča kovinski značaj
N, P, As, Sb z oksidacijskim +3 in +5 tvorijo z vodo kisline (jakost kislin pada po skupini navzdol)
Bi2O3 je bazičen

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

dušik viri
laboratorijsko, industrijsko pridobivanje

A

N glavni vir zrak (frakcionarna destilacija)
pomembna tudi nahajališča nitratov (NaNO3 in KNO3)
v premogu in nafti

-industrijsko pridobivanje
iz tekočega zraka
(ali z odvzemom kisika iz zraka- glej pridobivanje amoniaka)

-laboratorijsko pridobivanje
segrevanje NH4NO2 (koproporcionacija)
NH4NO2 → N2 + H2O

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

fosfor
viri
pridobivanje

A

P nahaja v apatitih in fosfatih

-pridobivanje
pri visoki temperaturi s SiO2 in koksom

Ca3(PO4)2 + SiO2 + C → P + CaSiO3 + CO

pare fosforja ohladijo z mrzlo vodo: nastane beli fosfor P4
večino fosforja predelajo v fosforjevo kislino in tehnološko pomembne fosfate

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

arzen
viri
pridobivanje

A

As iz mineralov in kovinskih arzenidov

pridobivanje:
-segrevanje arzenopirita
FeAsS → FeS + As (arzen odda e- železu)

-praženje sulfidnih rud in redukcija oksidov z ogljikom
As2S3 + O2 → As2O3 + SO2
As2O3 + C → As + CO

-zelo čist arzen dobimo z redukcijo klorida z vodikom
AsCl3 + H2 → As + HCl

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

antimon
viri
pridobivanje

A

Sb nahaja v oksidnih in sulfidnih oblikah (pozitiven, ga reduciramo z železom)

pridobivanje:
-praženje sulfidnih rud in redukcija oksidov
-direktno z redukcijo sulfidov z železom
Sb2S3 + Fe → FeS + Sb

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

bizmunt
viri
pridobivanje

A

Bi nahaja v obliki oksidnih in sulfidnih rud
pridobivamo podobno kot antimon

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

dušik
reakcije pri sobni temp
reakcija z vodikom in kisikom

atomarni dušik

A

pri sobni temp. poteka le malo rakcij (ker je N2 zelo stabilen) npr.
6Li + N2 → 2Li3N

z vodikom reagira šele nad 200C (pridobivanje amoniaka)
s kisikom reagira šele nad 2000 (npr. udarec strele, nastane NO, endotermna reakcija)

atomarni dušik dobimo v el. polju pri nizkem tlaku
zelo reaktiven

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

alotropske modifikacije fosforja

A

najpogostejši alotropski modifikaciji beli in rdeči fosfor (obstajajo še vijolični in črni)
- beli fosfor P4
zelo reaktiven, tetraedrične molekule (kot samo 60, odboj- nestabilna molekula)
se vžge na zraku (fino zmlet že pri sobni temp)

-rdeči fosfor
amorfen (tališče in vrelišče se spreminjata)
iz razvejanih verig
nastane iz belega pri segrevanju na 200C brez kisika

-vijolični fosfor
iz povezanih verig
nastane iz rdečega pri segrevanju na 450C brez kisika ali iz taline svinca

-črni fosfor
iz valovitih plasti (prevaja el. tok)
dobimo iz belega pri 200C in visokem tlaku

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

modifikacije arzena
antimona
bizmuta

A

As ima 4 modifikacije: dva amorfni, dve kristalični
-rumeni As
molekule As4, bolj reaktiven od P4
že na svetlobi razpad v sivi As
-sivi As
podoben črnemu P

Sb: poleg plastovite kristalične še amorfna modifikacija
Bi: le ena modifikacija (plastovita srebrnordeče barve)

pri modifikacijah se vidi naraščajoč kovinski značaj (manjša se razlika med dolžino kovalentne in Van der Waalsove vezi)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

nitridi (3 vrste)

A

N*3-
-ionski
nastanejo z alkalijskimi kovinami in Mg, Ca, Sr, Ba, Zn, Cd, Th
lahko tudi s segrevanjem alkalijskih amidov prek imidov:
MNH2 (amid) → M2NH (imid) → M3N (nitrid)
z vodo reagirajo do hitroksidov in amonijaka:
Mg3N2 + H2O → Mg(OH)2 + NH3

-kovalentni
S4N4, P3N5, Si3N4, BN (podoben diamantu, ena najtrših znanih snovi)

-intersticijski (kovine, v oktaedrične praznine zlezejo atomi dušika → poveča se tališče, trdota)
priprava: segrevanje kovin v NH3 nad 1000C

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

fosfidi

A

-ionski fosfidi P*3-
z najbolj elektropozitivnimi elementi
reakcija z vodo:
Ca3P2 + H2O → Ca(OH)2 + PH3

-kovalentni fosfidi (podobni kovalentnim nitridom)
polimeri SiP, BP, se ne topijo v vodi

-kovinski
podobni zlitinam, slabo topni v vodi, prevajajo el. tok
CuP, FeP, Ni2P…

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

fosfidi, arzenidi, antimonidi, bizmutidi
vezi

A

strukturno raznoliki
vezi niso tipično ionske, ampak v veliki meri kovalentne ali kovinske

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

spojine elementov 15. skupine z vodikom

A

vsi elementi tvorijo _H3 spojine
NH3 amonijak
N2H4 hidrazin
HN3 vodikov azid

PH3 fosfan
P2H4 difosfan

AsH3 arzan

SbH3 stibn

BiH3 bizmutan

stabilnost pada po skupini navzdol

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

industrijsko prodobivanje amonijaka

pridobivanje osnovnih surovin

A

Haber-Boschev postopek z direktno sintezo
3H2 + N2 → 2NH3

H2 : N2 = 3 : 1

ravnotežna in eksotermna reakcija
zelo počasna: kataliza z alfa železom pro 500C
visoka temp pomakne ravnotežje v levo, zato uporabimo visok tlak
vseeno le 15% izkoristek

-N2 dobijo iz zraka
zrak vodijo prek razžarjenega koksa:
N2 + O2 + C → N2 + CO (eksotermna)
-H2 dobijo iz vode
vodna para prek razžarjenega koksa
H2O + C → H2 + CO (endotermna)

pretvorba CO v CO2 z dodatno vodno paro
CO + H2O → CO2 + H2
CO2 odstranijo z raztapjanjem v vodi pod tlakom

surovina je lahko tudi metan:
CH4 + H2O ⇌ CO + 3H2
(Ni katalizator) CH4 + 2H2O ⇌ CO2 + 4H2
nato vpihavamo zrak
2H2 + (O2 + 4N2) → 2H2O + N2

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

laboratorijsko pridobivanje NH3

A

segrevanje raztopine NH3

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

lastnosti amoniaka
gorenje v kisiku (+ z katalizatorjem)

A

vonj zaznamo
pri višjih koncentracijah draži in je strupen
tekoč NH3 je topilo

na zraku se ob plamenu vžge vendar ne gori (prenizka temperatura plamena)
v kisiku gori z rumenim plamenom:
NH3 + O2 → N2 + H2O
če gorenje kataliziramo (platina) nastane NO:
NH3 + O2 → NO + H2O

z nadaljno oksidacijo NO pridobivajo HNO3

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

lastnosti amoniaka (redoks reakcije)

(NH4)2Cr2O7
NH4NO2
NH4NO3

A

amoniak je reducent
običajno se oksidira do N2 (s Cl2, H2O2, MnO4-…)

ker je baza tvori amonijeve soli
razen če je anion oksidant → segrevanje povzroči oksidacijo kationa z anionom
(NH4)2Cr2O7 → Cr2O3 + N2 + 4H2O
NH4NO2 → N2 + 2H2O
NH4NO3 → N2O + 2H2O

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

hidrazin
nastanek
razpad

A

nastanek: oksidacija amoniaka z natrijevim hipokloritom
2NH3 + NaClO → N2H4 + NaCl + H2O

pri sobni temp obstojna tekočina
pri višji temp razpade (reagira s kisikom):
N2H4 + O2 → N2 + 2H2O

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

hidrazin
(redoks reakcije) vodna razt Ag+ (ali Cu *2+)
reakcija z vodo

A

močnejši reducent kot NH3
reducira vodne rat. Cu*2+ in Ag+ ionov do Cu in Ag
4[Ag(NH3)2]+ + N2H4 → 4Ag + 4NH3 + 4NH4+ + N2

šibkejša baza kot NH3 (biprotonska baza)
N2H4 + H2O ⇌ N2H5+ + OH- hidrazinijev ion
N2H5+ + H2O ⇌ N2H6*2+ + OH- hidrazindiijev ion

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

vodikov azid
nastanek
lastnosti

A

nastanek: oksidacija hidrazina z dušikasto kislino
N2H4 + HNO2 → HN3 + 2H2O

HN3 pri sobni temp tekočina
neobstojna spojina neprijetnega vonja
krvni strup

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

vodikov azid
(redoks reakcije) z Cu
azidi (razpad)

A

HN3 šibka kislina
oksidant: raztaplja Cu
Cu + 3HN3 → Cu(N3)2 + NH3 + N2

azidi (ion N3-)
obstojni razen Be- in Li- azida
pri segrevanju počasi razpadejo na elemente
2NaN3 → 2Na + 3N2 (v zračnih blazinah avtomobilov)

LiN3, Be(N3)2, AgN3, Hg(N3)2, Pb(N3)2
pri segrevanju ali zaradi razpada eksplozivno razpadejo na elemente

24
Q

fosfan
nastanek
redoks reakcije
baza/kislina?

A

fosfan PH3
nastanek:
Ca3P2 + 6H2O → 2PH3 + 3Ca(OH)2

PH3 močnejši reducent kot NH3
reducira Cu*2, Ag+,.. do kovin

šibka baza
fosfan, arzan in stiban so manj bazični kot amonijak (posledica geometrije molekule in izpostavljenosti neveznega el. para)

25
Q

znani oksidi dušika (6)

A

N2O
NO
N2O3
NO2
N2O4
N2O5

26
Q

N2O
lastnosti
nastanek
razpad
zmes z H2

A

N2O
brezbarven plin

nastanek: razpad NH4NO3
NH4NO3 → N2O + 2H2O
razpad: pri visoki temp. na elementa
vzdržuje gorenje organskih snovi, žvepla, ogljika, alkalijskih kovin

zmes N2O in H2 je eksplozivna
N2O + H2 → N2 + H2O

27
Q

NO
lastnosti
dodatek H2

A

NO
brezbarven plin
v NO gorijo ogljik, fosfor, magnezij
s H2 se reducira v NH3
zelo lahko odda elektron (NO kation)

28
Q

N2O3
lastnosti
reakcija z vodo

A

obstojen le pri nizki T
svetlo modre barve
v tekočem stanju delno razpade na NO in NO2
dve obliki molekul
N2O3 + H2O → 2HNO2

29
Q

NO2 in N2O4

A

NO2 in N2O4 v medsebojnem ravnovesju
N2O4 nizka temp.
NO2 višja temp. (znani trije izomri)
N2O4 ⇌ 2NO2

30
Q

NO2 reakcije z vodo
reakcija z bazo

N2O4 reakcija z Cu

A

NO2 se v vodi topi in z njo reagira
2NO2 + H2O → HNO2 + HNO3

2NO2 + 2NaOH → NaNO2 + NaNO3 + H2O
sorazmerno močan oksidant

s tekočim N2O4 pripravimo brezvodne nitrate
Cu + N2O4 → Cu(NO3)2
pri reakcijah N2O4 nastaneta NO+ in NO3-

31
Q

N2O5
nastanek
razpad
redoks reakcije (z Na in I2)
reakcija z vlažnim zrakom
reakcija z H2O2

A

nastanek:
N2O5 dobimo iz koncentrirane HNO3
4HNO3 + P4O10 → 2N2O5 + 4HPO3

pri sobni temp. še trden, brezbarven, sublimira pri 32C
v trdnem in plinastem je termično neobstojen
2N2O5 → 2N2O4 + O2

močan oksidant
Na + N2O5 → NaNO3 + NO2
I2 + N2O5 → I2O5 + N2

z vodo reagira že na vlažnem zraku:
N2O5 + H2O → 2HNO3

z H2O2 tvori peroksidušikovo kislino
N2O5 + H2O2 → 2HNO4

32
Q

dušikovi oksidi
medsebojna ravnotežja- razpad

A

N2O5 obstojen le v mrzlem
postopno segrevanje:
N2O5 → 2N2O4 + O2
N2O4 → 2NO2
2NO2 → 2NO + O2
2NO → N2 + O2

33
Q

oksospojine dušika (naštej)

A

pomembni sta HNO3 in HNO2 ter njune soli

34
Q

pridobivanje HNO3 po Ostwaldovem postopku

razpad

A

surovina je amonijak
sežig NH3 s kisikom do NO
NH3 + O2 → NO + H2O
sledi reakcija v hladnem: 2NO + O2 → 2NO2
nato sklop reakcij:
NO2 + H2O → HNO2 + HNO3
HNO2 → HNO3 + NO + H2O
NO + O2 → NO2
sumarno: NO2 + H2O + O2 → HNO3

dobljena 50% kislina za umetna gnojila
da se jo koncentrirati z destilacijo

brezvodna in koncentrirana HNO3 na svetlobi in s segrevanjem razpada → NO2 + O2
zato je rjavo obarvana (sicer brezvodna brezbarvna)

35
Q

starejši postopek pridobivanja HNO3

redoks reakcije HNO3 (z HCl, z Cu)

A

NaNO3 + H2SO4 → HNO3 + NaHSO4

razredčena ni oksidant, je pa močna kislina
koncentrirana je zelo močan oksidant
v zmesi 1mol HNO3 in 3mol HCl raztaplja zlato (zlatotopka)
HNO3 + HCl → NOCl + 2H2O + 2Cl

Cu s 30% HNO3 → NO
Cu s 65% HNO3→ NO2

36
Q

nitrati
razpad:
NaNO3
Ca(NO3)2
Pb(NO3)2
Hg(NO3)2
NH4NO3

redukcija z nascentnim vodikom

A

nitrati so termično nestabilni in razpadajo:
-alkalijski nitrati
2NaNO3 → 2NaNO2 + O2

-2Ca(NO3)2 → 2CaO +4NO2 + O2
2Pb(NO3)2 → 2PbO + 4NO2 + O2

-Hg(NO3)2 → Hg + 2NO2 + O2

-NH4NO3 → N2O + 2H2O

NaNO3 + 8H → NH3 + NaOH + 2H2O

37
Q

dušikasta kislina
nastanek
razpad redoks reakcije

nitriti topnost

A

dušikasta kislina HNO2
nastanek:
NO2 + NO + H2O → 2HNO2

obstojna samo v razredčenih razt., pri segrevanju razpada:
3HNO2 → HNO3 + 2NO + H2O

šibka kislina
je oksidant in reducent
reducira KMnO4 → Mn2+
oksidira I- do I2, Fe2+ v Fe*3+

nitriti NO2-
Ag+ in Bi*3+ alabo topna
alkalijski in zemeljskoalkalijski nitriti so dobro topni

38
Q

nomenklatura
NO+
NO2+
NO*
NO2*
HNO2
HNO3

A

NO+ oksidodušik(1+)
NO2+ dioksidodušik(1+)
NO* oksidodušik() / nitrozi npr.NOCl
NO2 dioksidodušik(*) / nitril npr.NO2F
HNO2 dušikasta kislina, soli nitriti
HNO3 dušikova kislina, soli nitrati

39
Q

fosforjeva oksida nastanek

A

P4O6 nastane pri gorjenju fosforja z malo zraka
P4 + (O2) → P4O6

P4O10 pa če je veliko zraka
ali pridobivanje iz P4O6
P4O6 + O2 → P4O10 + hv

P4O6 je reducent in zelo strupen
P4O10 ni strupen

oksidacijsko stanje +5 je pri fosforju najstabilnejše

40
Q

P4O10
lastnosti
reakcija z vodo

A

P4O10
ni oksidant (ker je obstojen), ni reducent (ker je do konca oksidiran)
ni strupen
higroskopen (kislini ukrade vodo)
uporablja se kot sušilno sredstvo
reakcija vezave vode je močno eksotermna:

x/4 P4O10 + x/2 H2O → (HPO3)x
!!nastanejo polifosforjeve kisline (NE H3PO4!)
s segrevanjem hitroliziramo vezi → nastane H3PO4

41
Q

fosforjeve kisline
naštej
značilnosti

A

H3PO4 fosforjeva k.
H3PO3 fosfonska k. / fosforjeva(III) k. (obnaša kot dvoprotonska H2PHO3)
H3PO2 fosfinska k. / fosforjeva(I) k. (enoprotonska)

na P atom vezan kisik z dvojno vezjo in vsaj ena OH skupina (ta H je kisel!)
vodik ki je vezan neposredno na fosfor, ne more protolitsko reagirati v vodo

42
Q

fosforjeva kislina
izgled
koliko protonska?
topnost soli

A

srednje močna kislina
brezbarvna trdna (kristalična snov)
ni ne izrazit oksidant (ne more biti reducent)
triprotonska kislina

fosfati:
vsi alkalijski dobro topni
fosfati težkih kovin (Ag, Sm, Bi, Zn, H, Cr, …) so netopni

43
Q

difosforjeva kislina
nastanek

A

H4P2O7
kondenzacija NE poteka direktno
(če vzameš fosforjeve k. dobiš trifosfat, tetrafosfat,…)

pridobimo s segrevanjem Na2HPO4 in potem ionsko izmenjavo natrija v difosfatu z vodikom
Na2HPO4 → Na4P2O7 + H2O
Na4P2H7 (H+ izmenjava) → H4P2O7

štiriprotonska kislina
trdna kristalična snov
nekoliko močnejša kislina kot H3PO4

44
Q

značilnost fosforjeve(V) k. H3PO4, hidrogenfosfatov in dihidrogenfosfatov

A

značilnost fosforjeve(V) k. H3PO4, hidrogenfosfatov in dihidrogenfosfatov
pri segrevanju odcepljajo vodo: polikondenzacija

nastajajo polifosforjeve kisline Hx+2PxO3x+1 oz. polifosfati
dolžine verig od 2 do 90 enot, krajše lahko sklenejo v obroč

45
Q

sinteza visokomolekularnih polifosfatov
in nizkomolekularnih polifosfatov

A

visokomolekularni polifosfati so steklasti
NaH2PO4 → NaxH2PxO3x+1

nizkomolekularni verižni polifosfati so kristalični
(x-2) NaH2PO4 + 2Na2HPO4 → Nax+2PxO3x+1 + (x-1)H2O

46
Q

dimerizacija/ polikondenzacija fosforjeve k.

A

pri dimerizaciji / polikondenzaciji lahko pride do direktne vezi P-P

47
Q

peroksifosforjeva kislina
nastanek (2)

peroksidifosforjeva kislina nastanek

A

peroksifosforjeva H3PO5
H4P2O8 + H2O → H3PO5 + H3PO4
ali
P4O10 + H2O2 → H3PO5 + H2O

peroksifosforjevi kislini in njune soli so močni oksidanti

48
Q

fosfonska kislina
nastanek (2)

obstojnost

A

fosfonska kislina H2PHO3
P4O6 + H2O → H3PO3
zaradi toploti ki se sprosti disproporcionira
H3PO3 → PH3 + H3PO4

primernejši način priprave:
PCl3 + H2O → H3PO3 + HCl

dvoprotonska kislina
H3PO3 in njene soli močni reducenti
Ag+ in Cu*2+ ione reducirajo → Ag in Cu

fosonska kislina na zraku oksidira → H3PO4
fosfonati na zraku obstojni

49
Q

fosfinska kislina
nastanek (2)
obstojnost

A

fosfinska kislina HPH2O2, soli fosfinati
- disproporcionacija fosforja v alkalnem
P + KOH + H2O → PH3 + KH2PO2
P + KOH + H2O → P2H6 + KH2PO2

-oksodacija fosfana z jodom
PH3 + I2 + H2O → H3PO2 + HI

pri višji temp. kislina in soli disproporcionirajo
H3PO2 → PH3 + H3PO3

enoprotonska kislina
kislina in soli so močni reducenti

50
Q

gorenje As, Sb in Bi na zraku

A

gorenje As, Sb in Bi na zraku nastanejo (III) oksidi
As4O6, Sb4O6
višja oksidacijska stanja lahko dosežemo le z močnimi oksidanti
P: oba oksida reagirata kot kislini
As2O3 amfoteren (odmik od nekovinskih lastnosti)

51
Q

drugačne oblike oksidov, ki nastanejo pri ohlajanju

A

As2O3 dobro topen v vodi, amfoteren (vodna razt. je kisla)

Sb2O3 se slabo topi v vodi, amfoteren
Sb2O3 + H2SO4 → Sb2(SO4)3
Sb2O3 + HCl → SbCl3
Sb2O3 + NaOH → NaSbO2 (oz. v vodni razt. Na[Sb(OH)4]

Bi2O3 bazičen

52
Q

oksidi As, Sb, Bi z oksidacijskim +5

A

manj obstojni
obstojnost pada As2O5 → Bi2O5

-As2O5 dobimo z dehidratacijo H3AsO4
razpade pri segrevanju:
As2O5 → As3O3 + O2

-visok tlak O2 pri višji T
Sb2O3 → Sb2O5

-Bi2O5 pripravimo le z močnimi oksidanti: O3, Cl2, ClO-
razpade:
Bi2O5 → Bi2O3 + O2

53
Q

spojine s halogeni NY3

A

NH3 + halogen
NF3 najobstojnejši
ostali eksplozivno razpadejo

54
Q

spojine s halogeni PY3
+voda

A

P + Y2 → PY3

reakcija z vodo:
PY3 + 3H2O → H3PO3 + 3HY

piramidalne molekule

55
Q

spojine elementov 15. skupine z žveplom
nastanek S4N4

A

4 NH3 + 10 S → S4N4 + 6 H2S

56
Q

sulforilovi derivati amoniaka

A

sulfurilov amid:
NH3 + SO3 → (NH2)2SO2 +H2O

sulfurilov imid
NH3 + SO3 → NHSO2 + H2O

surfurilov amid in amid sta kislini- lahko oddasta protone

Anorganska kemija (18 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions