elementi bloka d in njihove spojine Flashcards
prehodni elementi
značilnosti
skupine 3 do 11
po definiciji: elementi, ki imajo delno zasedene d ali f orbitale v katerem koli oksidacijskem stanju
12. skupina ne sodi med prehodne elemente, so pa to elementi bloka d
skupne značilnosti:
-vsi so kovine
-trdi, visoka tališča, vrelišča, dobro prevajajo elektriko in toploto
-tvorijo zlitine
-večina se jih raztaplja v organskih kislinah
-na zadnji obli se d-elementom polnijo 3d, 4d ali 5d orbitale, lantanoidom 4f, aktinoinom 5f
-zaradi delno zasedenih orbital so spojine pogosto paramagnetne (samski elektroni, nesparjeni spini)
-različna oksidacijska števila imajo pogosto značilno barvo
(npr. vanadij od +5 do +2: rumena, modra, zelena, vijolična)
vpliv elektronske ovojnice na lastnosti elementov prehoda
d orbitale so v bolj zunanjem delu elektronske lupine
močan vpliv okolice → zelo različne lastnosti
4f orbitale v notranjosti elektronske lupine
zaščitene pred okolico →kemija teh elementov zelo podobna
5f orbitale slabše senčijo vpliv jedra kot 4f orbitale
vpliv jedra večji kot na 3d, 4d in 5d orbitale
zelo različna oksidacijska števila
kovine prehoda 1., 2. in 3. vrsta
ker se zaradi polnjenja orbital med La in Hf vrinejo lantanoidi, navadno izključimo 3. skupino in v treh “vrstah” obravnavamo:
Ti - Cu
Zr - Ag
Hf - Au
prva vrsta kovin prehoda
lastnosti teh elementov se razlikujejo od lastnosti elementov v istih skupinah v 2. in 3. vrsti prehoda
-tvorijo binarne spojine z oksidacijskim št. +2 (ionske spijine: oksidi, hslidi)
-v vodnih razt. tvorijo ione [M(H2O)6]’2+, razen Ti’2+
-vsi tvorijo spojine z oksidacijskim št. +3 (pri Cu je to najvišje oksidacijsko)
-kloridi imajo že delno kavalentni značaj (FeCl3)
-vsi elementi od Ti do Co tvorijo ione [M(H2O)6]’3+
Co- in Mn- hidratirani ioni imajo tendenco, da se reducirajo
[Fe(H2O)6]’3+ obstojni samo v zelo kislih raztopinah
prva vrsta kovin prehoda oksidacijsko število +4
maksimalna oksidacijska št.
pri Ti najstabilnejše oksidacijsko število: TiO2, TiCl4
pri V: VO’2+ ioni
pri elementih od Cr do Ni so znani fluoridi in fluorido kompleksi
maksimalna oksidacijska št.:
Ti+4, V+5, Cr+6, Mn+7, Fe+6, Co+6, Ni+4, Cu+3
stabilnost maksimalnega oksidacijskega po vrsti desno pada
oksidi so oksidacijskega št. +4 so oktaedrični
oksoanioni (Ti+4, V+5, Cr+6, Mn+7) so tetraedrični
kakšne spojine tvorijo elementi 1. vste prehoda
kislost oksidov istega elementa
kovalenti značaj halogenidov
v vodnih raztopinah
večkrat tvorijo spojine z enako stehiometrijo in podobnimi lastnostmi
(TiO, MnO, FeO, CoO, NiO,…)
pri istem elementu se kislost oksida veča z večjim oksidacijskim š.
pri halogenidih se z večjim oksidacijskim veča kovalentni značaj in nagnjenje k hidrolizi
ti elementi v različnih oksidacijskih stanjih v vodnih raztopinah tvorijo koordinacijske spojine, običajno s koordinacijskim št. 6 ali 4
druga in tretja vrsta kovin prehoda
MnO4-
TcO4-
ReO4-
CrO4’2-
MoO4’2-
WO4’2-
RuO4, WCl6, PtF6
višja oksidacijska stanja so mnogo bolj stabilna kot v 1. vrsti kovin prehoda
oksoanioni Mo, W, Tc, Re so zelo stabilni in jih težko reduciramo
(podobne spojine 1. vrste kovin prehoda so močni oksidanti)
MnO4- razpada→ MnO2 + O2
TcO4-
ReO4- obstojni brezbarvni raztopini
CrO4’2- močen oksidant
MoO4’2-
WO4’2- obstojna
RuO4, WCl6, PtF6 podobne spojine v 1. vrsti niso znane
spojine z oksidacijskim +2 in +3 so neobstojne in jih težko pripravimo
vez kovina-kovina (elementi 1. vrste vezi nimajo ali pa so šibke)
četverna vez med dvema d orbitalama