halogeni Flashcards
halogeni
značilnosti
oksidacijska
-močno elektronegativni elementi in močni oksidanti (elementarni halogeni!!!)
-velike ionizacijske energije
- F najbolj el. negativen in najmočnejši oksidant tudi zelo reaktiven
-F oksidacijski št. 1 in 0
ostali -1,0,1,3,5,7 (izjeme, klor ClO2 tudi 4)
-elementi 2. periode različni: ne morejo uporabiti d orbital za tvorbo vezi
halogeni so zaradi svoje reaktivnosti strupeni
(fluor bojni strup, brom razjede na koži, jod 10% razkužilo)
zakaj je fluor zelo reaktiven?
šibka vez F-F zaradi odboja neveznih el. parov
nima energijsko dosegljivih d orbital (e- se ne morejo nikamor umakniti)
viri halogenov
halogeni so “tvorci soli”
glavni vir Cl, Br, I je morska voda
pomembni tudi minerali v soliščih
fluor izjema: glavni vir so minerali
fluor
pridobivanje v industriji in v laboratoriju
fluora ni mogoče dobiti z kemijsko reakcijo (ker je v naravi prisoten le v obliki fluoridov, ni oksidanta, ki bi lahko pretvoril fluorid v fluor, kerj je fluor najmočnejši oksidant)
pridobivanje na elektrokemijski način
-v industriji: elektroliza suhega in čistega HF
(HF dobijo: fluoridi + močna kislina)
prevodnost povečajo z dodatkom KF
reaktivnost F2, eksplozivne reakcije z nečistočami in vodikom
2F2 + 2H2O → 4HF + O2
-v laboratoriju: iz jeklenk
pridobivanje z elektrolizo prenevarno
klor
pridobivanje v industriji
klor
-v industriji
elektroliza nasičene raztopine NaCl (dobimo Cl2 in H2)
2Cl- + 2e- → Cl2 (oksidacija na jekleni ali Hg anodi)
v preteklosti Deaconov postopek: katalitska oksidacija plina HCl s kisikom
4HCl + O2 → 2Cl2 + 2H2O ; katalizator CuCl2, visoka temp.
danes modifikacija tega postopka: katalizator talina KCl in FeCl3; povečan izkoristek z čistim O2 namesto zraka
klor
pridobivanje v laboratoriju
-v laboratoriju
oksidacija HCl s kalijevim permanganatom ali kalcijevim kloratom(I) kloridom
2KMnO4 + 16HCl → 5Cl2 + 2KCl + 2MnCl2 + 8H2O
CaCl(ClO) + 2 HCl → Cl2 + CaCl2 + H2O
brom
pridobivanje v industriji
-v industriji
kloriranje preostalih lužin pri pridobivanju soli iz morske vode
2Br- + Cl2 → 2Cl- + Br2
brom
pridobivanje v laboratoriju
-v laboratoriju
oksidacija bromidov z MnO2 v kislim
2Br- + MnO2 + 4H+ → Mn*2+ + Br2 + 2H2O
jod
pridobivanje v industriji
-v industriji
kloriranje pepela morskih alg (reakcija podobna kot pri bromu)
ali redukcija lautarita (mineral kalcijev jodat) z SO2
Ca(IO3)2 + 5SO2 + 4H2O → I2 + CaSO4 + 4H2SO4
jod pridobivanje v laboratoriju
v laboratoriju (podobno kot brom)
2I- + MnO2 + 4H+ → Mn*2 + +I2 + 2H2O
fizikalne lastnosti halogenov (barva)
F pri sobnih pogojih rumen plin
Cl rumenozelen plin
Br rdečerjava tekočina (edini tekoč element pri sobnih pogojih poleg Hg)
I črnovijolična trdna snov (pri segrevanju sublimira, vijolične pare)
topnost halogenov
Cl2, Br2 in I2 topijo v vodi, z njo delno reagirajo (disproporcionacija)
Cl2 + H2O → HCl + HClO (zelo v levo)
I2 dobro topi v razt. I- ionov
I2 + I- → I3-
iz raztopin kristalizirajo polijodidni ioni z večjim številom I atomov
I5-, I7-, I8-…
e- pošlje v višje orbitale in tako dobi vezavno mesto
halogeni se topijo v nepolarnih organskih topilih
v polarnih organskih topilih nastanejo kompleksi s prenosom naboja
nastane šibka vez med molekulami X2 in neveznim el parom O ali N
značilno modro obarvanje škroba z jodovico
halogeni tvorba vezi
1) sprejem elektrona
nastanek halogenidnih ionov X-
pogost tip vezi, z najbolj el.pozitivnimi elementi
2) oddaja elektrona
zelo redko, znano le v ekstremnih razmerah pri jodu (v 100% H2SO4, I+)
3) tvorba ene kovalentne vezi
pogosto, ker imajo en samski elektron
4) tvorba več kot ene kovalentne vezi
pogostp
pri fluoru največ dve (nima dosegljivoh d orbital), mostovni ligand
d orbitale za več vezi
halogeni razen fluora
npr. HClO4 sp3 hibridiziran
Cl svoje 3 pare razparil (iz p orbital poslal v d) in dobil 7 samskih e- : 7 vezi
4 sigma in
3 pi vezi (nastanejo z d orbitalami)
fluor kemijske lastnosti
reakciji s spojinami ki vsebujeta vodik (H2S in NH3)
FLUOR
najbolj reaktiven element
tvori spojine z skoraj vsemimi elementi /razen He, Ne, Ar)
nastanejo spojine z najvišjimi oksidacijskimi števili
močno eksotermne reakcije
intenzivno reagira s spojinami, ki vsebujejo vodik (F s polasti vodika, če ga je dovolj reagira še z drugim elementom)
H2S + F2 → S + 2HF
2NH3 + 3F2 → N2 + 6HF
klor kemijske lastnosti
reakcije z vodikom
KLOR
precej reaktiven (manj od fluora), burne reakcije z alkalijskimi kovinami
z vodikom reagira pri višji temp. ali na UV svetlobi (verižna reakcija, lahko poteče eksplozivno)
Cl2 → 2Cl (pod vplivom svetlobe ali toplote)
Cl + H2 → HCl + H
H + Cl2 → HCl + Cl
reakcijo zavirata elementarna procesa: (sta manj pogosta)
H + H → H2
Cl + Cl → Cl2
reakcije klora z spojinami ki vsebujejo vodik
H2S
CH4
C2H2
reakcije klora s spojinami, ki vsebujejo vodik → nastane HCl
H2S + Cl2 → 2HCl + S
CH4 + Cl2 → HCl + CH3Cl
C2H2 + Cl2 → 2HCl + 2C
brom in jod kemijske lastnosti
brom in jod reagirata podobno kot klor
vendar počasneje in pri višjih temperaturah
(reakcijo z vodikom je potrebno katalizirati)
vodikovi halogenidi
(spojine halogenov z vodikom)
nastanek HF, HCl (2x), HBr in HI
HF (močno eksotermno)
HCl (dovolj obstojen)
HBr (spontan razpad na elemente)
HI (spontan razpad na elemente)
H2 + F2 → 2HF (eksplozivna pri sobni temp in v temi), navadno ravno obratno, z elektrolizo iz HF pridobivajo F2
H2 + Cl2 → 2HCl (eksplozivna pri višji temp. ali z UV svetlobo)
verižna reakcija:
Cl2 → 2Cl (pod vplivom svetlobe ali toplote)
Cl + H2 → HCl + H
H + Cl2 → HCl + Cl
reakcijo zavirata elementarna procesa: (sta manj pogosta)
H + H → H2
Cl + Cl → Cl2
H2 + Br2 → 2HBr (katalizator aktivno oglje)
H2 + I2 → 2HI (katalizator disperzna platina)
pri nizki temp., če je višja takoj razpade na elementa
fizikalne lastnosti vodikovih halogenidov
pomembna vodikova vez pri HF (višja tališča, vrelišča)
pri HCl na meji ali je ali ni
HF vrelišče 19,5 C, močno polarno topilo (z vodo se meša v vseh razmerjih)
pridobivanje vodikovih halogenidov
posebnost pri HF: NE pridobivajo ga iz F2, ker je pot ravno obratna (F2 pridobivajo iz HF)
pridobivanje iz FLUORIDOV z MOČNIMI KISLINAMI
CaF2 + H2SO4 → CaSO4 + 2HF
Ca5F(PO4)3 + 7H2SO4 → Ca(H2PO4)2 (umetno gnojilo superfosfat) + CaSO4 + HF
sol + močna kislina : iz soli z močno kislino dobimo ven šibkejšo
pridobivanje ostalih HX z direktno sintezo
HBr in HI ne proizvajajo ker sta neobstojna
pridobivanje tudi iz soli (izpodrivanje šibkejše kisline z močnejšo)
pridobivanje HCl iz NaCl
izpodrivanje šibkejše kisline z močnejšo
sol + močna kislina
NaCl + H2SO4 → NaHSO4 + HCl (20C)
NaCl + NaHSO4 → Na2SO4 + HCl (800C) boljši izkoristek
prva stopnja primerna tudi za v laboratorij
pridobivanje HBr in HI iz soli
NaBr + H2SO4 → HBr + NaHSO4
2HBr + H2SO4 → Br2 + SO2 + 2H2O !!!!!oksidacija bromida
(problem kislina, ki je oksidant; pri kloridu tudi kloridni ion močan oksidant zato do tega ne pride)
NaI + H2SO4 → HI + NaHSO4
8HI + H2SO4 → 4I2 + H2S + 4H2O !!!!!!oksidacija jodida
jodid zelo močan reducent
lahko uporabimi kislino ki ni oksidant (H3PO4), vendar potrebna višja temp., kjer sta HBr in HI nestabilna !!
reakcije molekularnih halogenidov z vodo
BX3
PX3
SiX4
nekovinski halogenidi + voda → kislina + vodikov halogenid
BX3 + H2O → HX + B(OH)3
PX3 + H2O → HX + H3PO3
SiX4 + H2O → HX + Si(OH)4