značilnosti sodobne družbe Flashcards
DRUŽBENI RAZVOJ
- naravno stanje je gibanje, razvoj je naraven
- kvantitativne in kvalitativne spremembe
- evolutivne in strukturne spremembe, miti in rituali
- homeostatični mehanizmi – ohranjanje razmerja moči
MODERNIZACIJA
rezultat razvojnih procesov družbe – spremembe, nova oblika
ZANČILNOSTI MODERNE DRUŽBE
- višji življenjski standard, demokracija
- visoka geografska in socialna ter poklicna mobilnost
- religija izgublja družbeni vpliv
- zaupanje v znanost, ekspertne sisteme
- povečana količina znanja, hiter prenos informacij
- občutek obvladovanja sveta in prihodnosti
- diferenciacija, specializacija in profesionalizacija družbenih vlog
- ideološki pluralizem – izbira verovanja in življenjskega sloga
ZNAČILNOSTI POSTMODERNE DRUŽBE (20. ST.)
- globalizacija, družba tveganja (individualna tveganja)
- izguba zaupanja v moč znanosti in racionalnosti,
velikih teorij, ene same Resnice - fragmentacija identitete
(POST)MODERNA OSEBNOST
- odprtost: nove izkušnje, ideje in vedenje
- prilagajanje spremembam
- sprejemanje različnosti
- informiranost in zavzemanje stališč do pojavov in vprašanj
- prepričanje o lastni moči vplivanja in spreminjanja
- samouresničitev
SPREMEMBE ZA ZDRAVSTVO
- industrijsko zdravljenje (kompleksne zdravstvene organizacije, ozke poklicne specializacije
in močna hierarhija, vodstvo: managerji in finančniki) - splošno izboljšanje zdravja in dolga življenjska doba, hkrati pa tudi nova tveganja
(kronična stanja, dolgotrajna oskrba itd.) - preventiva in promocija zdravja
- raznoličnost pristopov, alternativne oblike
- od objektivne proti subjektivni obravnavi
- aktivni uporabniki
- zdravljenje postane profitna dejavnost (zavarovalnice, farmacija, tehnologija), zdravje
kot blago/tržni produkt, zdravstveno potrošništvo
DRUŽBENA NEENAKOST
Bi bili v neki družbi sploh lahko vsi (družbeno) enaki?
Lahko/moram kaj naredim/ti sam/a ali je to dolžnost vodilnih družbenih akterjev?
OBLIKE DRUŽBENE STRATIFIKACIJE
- značilnost vsake družbe
- suženjstvo (brezpravnost, konflikti)
- kaste (pripadnost utemeljena na religiji, pridobljena z rojstvom, nespremenljiva)
- stanovi (posvetna aristokracija, cerkvena, tretji stan; položaj določen z rojstvom,
prehodi izjema) - razredi/sloji (utemeljen v ekonomiji, zgornji, srednji, nižji, mobilnost)
- centralne/marginalne skupine (horizontalna strukturiranost - socialno
izključevanje)
DRUŽBENA SLOJEVITOST
Temelji na neenakosti imetja dobrin:
- premoženje
- izobrazba
- poklicni položaj
- ugled
- družbena moč
- nagrade, privilegiji
Pridruženi dejavniki:
- informiranost
- družinsko poreklo
- politična aktivnost
- obstojnost družine
- telesne značilnosti
- duševne bolezni, odklonsko ravnanje
- migracije
- spolno vedenje
DRUŽBENI SLOJ
ljudje s podobnimi položaji
DRUŽBENI POLOŽAJ
mesto glede na dejavnike slojevitosti v primerjavi z
drugimi
DRUŽBENA MOBILNOST
prehajanje iz enega v drug položaj glede na slojevski dejavnik
je znotrajgeneracijska in medgeneracijska
kanali družbene mobilnosti: DOPOLNI!!!
POVEZANOST DRUŽBENE NEENAKOSTI IN ZDRAVJA
- najnižji sloji so najbolj ogroženi in imajo najslabši dostop do zdravstvenega varstva
- rizične skupine: nizek dohodek, nizka izobrazba, enostarševske družine, starejši (starejše
ženske), invalidi, brezposelni, migranti - relativna neenakost: negativnih učinek socialnih razlik, ki se na individualni ravni kaže kot
psihosomatske težave - poleg ekonomskega položaja sta pomembna tudi naravno in socialno bivalno okolje ter
dejavniki življenjskega sloga: - rak je v 80% rezultat dejavnikov okolja (White, 2002)
- socialna neenakost akumulira stres in tveganja – kljub zdravemu življenjskemu stilu nižji sloj ne dosega zdravstvenega stanja srednjega in višjega
sloja (Annandale, 1998, White, 2002)
JE ŽIVLJENJSKI SLOG RES POPOLNOMA PROSTOVOLJNO IZBRAN?
določajo ga tudi družbeni (kulturni, ekonomski, okoljski) dejavniki
SOCIALNA NEENAKOST IN ZDRAVJE
povezava socialnega položaja:
- spol
- starost
- izobrazba
- dohodek
in zdravstvenega stanja:
- samoocena zdravja
- psihosomatika
- kajenje
- prekomerno pitje
- telesna aktivnost
Enakomerna porazdeljenost ali kopičenje zdravju škodljivih vzorcev vedenja?
