IZPITNA VPRAŠANJA 2 Flashcards
KAJ JE ZNANOST IN KATERE POGOJE MORA IMETI ZDRAVSTVENA SOCIOLOGIJA, DA JE LAHKO ZNANOST?
Znanost je ena od oblik zavedanja in razlaganja sveta, ki so jo razvili ljudje. Pogoji, da je sociologija lahko znanost so: svoboda mišljenja, zavedanje problemov, prepričanje, da je mogoče kaj narediti v zvezi z problemom.
Vse te pogoje so prinesle tri revolucije: politična, industrijska in znanstvena revolucija.
INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA. KAKO JE PRISPEVALA K IZBOLJŠANJU MEDICINSKO-SOCIOLOŠKIH PROBLEMOV?
Ob koncu 18. in v začetku 19.stol. je povzročila velike družbene in ekonomske spremembe in ustvarila prepričanje, da je mogoče nadzorovati sile, za katere so do sedaj mislili da človek ne more vplivati nanje (bolezni, disfunkcije..). te spremembe so prinesle hudo revščino in tako se je v V.B. razvila tradicija proučevanja socialnih in soc. med. problemov, ki še vedno traja. Zaradi tega je prevladovalo optimistično prepričanje o človeški moči obvladovanja in nadzorovanja naravnih in družbenih pojavov.
PO KATERIH DVEH IZHODIŠČNIH TOČKAH DELIMO SOCIOLOŠKE TEORIJE. RAZLOŽI NA ENI TEORIJI.
Možni sta dve izhodiščni točki po katerih lahko delimo soc. teorije. Raziskovanja se lahko lotimo na družbeni ravni preko katere postopoma pridemo na posameznika, ali pa začnemo analizo na posamezniku, ki nas pripelje do družbe.
Npr. Funkcionalizem daje glavni poudarek družbi, kateri se mora nato posameznik prilagajati. Interakcionizem pa izhaja iz posameznika in proučuje predvsem kako različne interakcije vplivajo nanj.
RAZISKAVA SLOVENSKO JAVNO MNENJE.
V slo. Poteka vsako leto že od 1968. Vpeljava te državno financiranje in metodološko neoporečne longitudinalne raziskave, ki omogoča mednarodne primerjave, kaže na procese demokratizacije. SJM je terenska raziskava na reprezentativnem vzorcu slo. populacije odraslih, ki obsega okoli 2000 anketirancev. Raziskovalni Instrument je vprašalnik z večinoma zaprtimi vprašanji, ki obsega več vsebinskih sklopov, kateri obsegajo različne družbene pojave. Podatke zbirajo na domu anketiranih, kateri so nato statistično obdelani. Rezultati tako kažejo letne preseke stališč in mnenj Slo. o različnih družbenih pojavih.
KAJ JE LONGITUDINALNA RAZISKAVA. POIMENUJ ENO RAZISKAVO.
Z longitudinalno raziskavo proučujejo značilnosti slovenske družbe. Večkratno stalno zbiranje podatkov omogoča časovne primerjave in ugotavljanje spremembe tudi na področju zdravstva. (raziskava slovensko javno mnenje- SJM in raziskovanje slovenske kakovosti življenja).
KATERI SO MODELI IN KAKO SE RAZISKUJE KAKOVOST ŽIVLJENJA?
Podatke zbirajo na podlagi vprašalnika na reprezentativnem vzorcu slo. populacije. Slo. raziskovalci so se oprli na Allardtov model raziskovanja kakovosti življenja. Ta model se deli na tri potrebe: ljubiti, imeti, biti. Vsaka od teh potreb je odvisna od objektivnih in subjektivnih kazalcev.
ALLARDT, KATERI POJMI SO, KAJ POMENIJO?
3 potrebe: IMETI (materialne in neosebne potrebe)–> O: objektivna življ. ravni, S: občutki nezadovoljstva z življenjskimi pogoji
LJUBITI (socialne potrebe)–> O: odnosi z drugimi, S: o socialnih odnosih
BITI (osebni razvoj)–> O: odnos do družbe in narave, S: odtujenost in os. razvoj.
REPREZENTATIVNI VZOREC
Vzamemo enak delež posameznih družbenih kategorij, kot v osnovni populaciji odraslih državljanov. Npr. M in Ž, stopnja izobrazbe, meščani, vaščani…
KAKO JE PARSONS POJMOVAL BOLEZEN?
Kot biološki proces, ki ogroža družbo s tem, da posamezniku onemogoča opravljanje njihovih družbenih vlog. Ni le biološka motnja, temveč oblika družbene odklonskosti
FUNKCIONALISTI IMAJO POJEM VLOGA BOLNIKA. ALI JE TA POJEM ANALOGEN VLOGI KLIENTA V DT?
VLOGA BOLNIKA: opravičen je svojih normalnih aktivnosti, ima dolžnost, da si prizadeva k čimprejšnjemu okrevanju, da poišče pomoč in sodeluje z zdravnikom pri zdravljenju. Zdr. delavci nadzorujejo bolnika, zdravnik določi, kdo bo imel vlogo bolnika in kdo ne.
NA PRIMERU RAZLOŽI KONCEPT VIKTIMIZACIJE BOLNIKA
Viktimizacija pomeni, da je žrtev kriva sama za svoje težave. Npr. oseba, ki kadi že od mladih let, povečuje možnosti za nastanek pljučnega raka in drugih z kajenjem povezanih bolezni.
FEMINIZEM IN FUNKCIONALIZEM
Feminizem izhaja iz kritike podrejenosti žensk tako v družbi, kot tudi v zdravstvu. Bori se proti nadzoru medicine nad žensko spolnostjo in rojevanjem. Avtorice v svojih študijah poudarjajo, da bolezni žensk niso posledica anatomije, temveč njihovega načina življenja in okolja. Spodbujajo samopomoč in samozdravljenje.
V funkcionalizmu se je T. Parson ukvarjal s procesi, ki ohranjajo družbeno stabilnost in red. Socialni sistem naj bi bil sestavljen iz institucij, ki omogočajo normalno funkcioniranje družbe. S pojavom bolezni, je družba ogrožena, ker posameznik ne opravlja svojih vlog, zato ima družba funkcionalni interes za učinkovito zdravljenje.
AVTORITETA PO WEBRU IN V KATERO SPADA TVOJA STROKA?
M. Weber je preučeval vpliv religije in avtoriteto, ki jo je razdelil na tri skupine:
KARIZMATIČNA (izhaja iz osebnih lastnosti nosilca), TRADICIONALNA (temelji na prenosu preteklih praks) in RACIONALNO LEGALNA avtoriteta (temelji na pravilih in zakonih). –> naša stroka po mojem mnenju spada v R-L avt., saj je tu kup pravil in zakonov kdo vse je upravičen do naše pomoči, ter v kakšni meri mu jo lahko nudimo.
GOFFMAN. PREDSTAVNIK KATERE TEORIJE JE, PO ČEM SE JE REZLIKOVAL OD DRUGIH?
Simbolični interakcionizem začne obravnavo družbenih pojavov na ravni posameznika. Preučuje predvsem odnose v zvezi s totalno ustanovo, ter procesi stigmatizacije. Gofmann se je ukvarjal z razvojem identitete posameznika, ter kako na to vpliva družba oz. interakcija z drugimi ljudmi. Teorijo je raziskoval od spodaj navzgor (od posameznika do družbe), drugi teoretiki pa so predvsem raziskovali celotno družbo in preko nje prišli do posameznika.
ALI JE ZDRAVSTVENA SOCIOLOGIJA PROFESIONALNA STROKA?
Proučuje vlogo zavestne dejavnosti ljudi, njihove izbire, pomena in delovanja v izkušnji bolezni…
KAKO SE SOCIOLOŠKO POJMOVANJE ZDRAVJA RAZLIKUJE OD MEDICINSKEGA? ALI SE DOPOLNJUJETA ALI RAZLIKUJETA?
Lahko se razlikujeta. Saj medicina vidi bolezen, kot naravno in nevtralno pojavnost, ki je v telesu pacienta. Zdravstvena sociologija temelji na sociologiji, ki proučuje telo kot družbeni pojav, ne samo kot naravni.
Sociologija pa lahko tudi prispeva k medicinskemu razumevanju družbenih vzrokov bolezni in omogoči vpogled v bolnikovo izkušnjo bolezni.
KAKO VIDI BOLEZEN/ZDRAVJE MEDICINA IN KAKO ZDR. SOCIOLOGIJA?
Sociologija vidi bolezen kot družbeno dejstvo, medicina pa predvsem kot individualni, naravni pojav.
KAJ JE MEDIKALIZACIJA?
Je proces širitve medicinskega diskurza razločevanja med zdravimi in nezdravimi praksami na področjih družbenega življenja vodilno vlogo ima splošna medicina. Proces medikalizacije ima tudi statusno-ekonomsko razsežnost. V preventivnih programih in pri promociji zdravja, zdravniki in zdr. delavci sugerirajo neprestano skrb za zdravje in s tem promovirajo svoje delo. Medikalizacija ženskega telesa je želja po novem tržišču in izključuje vse zunajmedicinske zdravilce.
KAJ JE DRUŽBENA SLOJEVITOST?
Razred ali sloj opredelimo kot veliko skupino ljudi, ki ima podoben ekonomski položaj- življenjski slog. Družbena slojevitost je ena od oblik neenakosti (imetja dobrin) med ljudmi. Npr. premoženja, izobrazbe, poklicnega položaja, ugleda… odnos več-manj, nadrejeni- podrejeni. Je posledica imetja različnih količin in kvalitet in vodi v socialno razlikovanje in v odnose nadrejeni-podrejeni.
DRUŽBENA MOBILNOST IN KAKO SE KAŽE NEENAKOST V ZDRAVSTVU?
Pomeni prehajanje posameznika iz enega v drug položaj glede na določen slojevski dejavnik. Npr. pridobitev višje izobrazbe je mobilnost navzgor, npa. Izguba premoženja je mobilnost navzdol.
Družbena neenakost vpliva na zdravje, saj si premožnejši lažje privoščijo različne oblike zdravljenja, zdravil, ter druge stvari, ki vplivajo na zdravje (prehrana, kondicija, okolje..) med revnejšimi je več bolezni prav zaradi slabih življenjskih razmer.
KAJ SO KANALI DRUŽBENE MOBILNOSTI?
Po teh kanalih poteka družbena mobilnost. Pripadnost, vključevanje k določenim ustanovam, organizacijam, skupinam posamezniku omogoča (ali prepreči) doseči višji položaj. Npr. šola, bolnišnica, delovna organizacija, politična stranka… to so skupine, ki neprestano preizkušajo izbirajo in porazdeljujejo člane glede na zaželene značilnosti (učni uspeh, delovna uspešnost..)
PRIMERJAJ BIOGRAFSKI IN BIOPATOLOŠKI POJEM ZDRAVJA!
Oba modela sta usmerjena na proučevanje posameznika, razlikujeta pa se v tem, da se biopatološki model nagiba k uporabi biomedicinske znanosti, biografski pa k humanističnim vedam. Biopatološki m. se osredotoča bolj na človeški organizem, ter njihove pomanjkljivosti, biografski m. gleda na ljudi in na njihove osebne težave (psihološki).
KATERE 3 ELEMENTE POVDARJA BEATTIEJU?
V sedanji družbi bi pojmovanje zdravja klasificirali glede na 3 elemente: tip znanja, tip kulture, socialno politično filozofijo.
FENOMENOLOŠKO POJMOVANJE ZDRAVJA.
Namenskost, smiselnost živečega telesa- kritizira medicino zaradi zanemarjanja osebnosti in duševnosti in zato, ker pojmuje telo kot stroj. Ta pristop je največ prispeval k splošnemu proučevanju zdravja in bolezni in k analizi razmerja med jazom, identiteto in telesom.
