IZPITNA VPRAŠANJA 2

Question 1

KAJ JE ZNANOST IN KATERE POGOJE MORA IMETI ZDRAVSTVENA SOCIOLOGIJA, DA JE LAHKO ZNANOST?

Answer 1

Znanost je ena od oblik zavedanja in razlaganja sveta, ki so jo razvili ljudje. Pogoji, da je sociologija lahko znanost so: svoboda mišljenja, zavedanje problemov, prepričanje, da je mogoče kaj narediti v zvezi z problemom.
Vse te pogoje so prinesle tri revolucije: politična, industrijska in znanstvena revolucija.

Question 2

INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA. KAKO JE PRISPEVALA K IZBOLJŠANJU MEDICINSKO-SOCIOLOŠKIH PROBLEMOV?

Answer 2

Ob koncu 18. in v začetku 19.stol. je povzročila velike družbene in ekonomske spremembe in ustvarila prepričanje, da je mogoče nadzorovati sile, za katere so do sedaj mislili da človek ne more vplivati nanje (bolezni, disfunkcije..). te spremembe so prinesle hudo revščino in tako se je v V.B. razvila tradicija proučevanja socialnih in soc. med. problemov, ki še vedno traja. Zaradi tega je prevladovalo optimistično prepričanje o človeški moči obvladovanja in nadzorovanja naravnih in družbenih pojavov.

Question 3

PO KATERIH DVEH IZHODIŠČNIH TOČKAH DELIMO SOCIOLOŠKE TEORIJE. RAZLOŽI NA ENI TEORIJI.

Answer 3

Možni sta dve izhodiščni točki po katerih lahko delimo soc. teorije. Raziskovanja se lahko lotimo na družbeni ravni preko katere postopoma pridemo na posameznika, ali pa začnemo analizo na posamezniku, ki nas pripelje do družbe.
Npr. Funkcionalizem daje glavni poudarek družbi, kateri se mora nato posameznik prilagajati. Interakcionizem pa izhaja iz posameznika in proučuje predvsem kako različne interakcije vplivajo nanj.

Question 4

RAZISKAVA SLOVENSKO JAVNO MNENJE.

Answer 4

V slo. Poteka vsako leto že od 1968. Vpeljava te državno financiranje in metodološko neoporečne longitudinalne raziskave, ki omogoča mednarodne primerjave, kaže na procese demokratizacije. SJM je terenska raziskava na reprezentativnem vzorcu slo. populacije odraslih, ki obsega okoli 2000 anketirancev. Raziskovalni Instrument je vprašalnik z večinoma zaprtimi vprašanji, ki obsega več vsebinskih sklopov, kateri obsegajo različne družbene pojave. Podatke zbirajo na domu anketiranih, kateri so nato statistično obdelani. Rezultati tako kažejo letne preseke stališč in mnenj Slo. o različnih družbenih pojavih.

Question 4

KAJ JE LONGITUDINALNA RAZISKAVA. POIMENUJ ENO RAZISKAVO.

Answer 4

Z longitudinalno raziskavo proučujejo značilnosti slovenske družbe. Večkratno stalno zbiranje podatkov omogoča časovne primerjave in ugotavljanje spremembe tudi na področju zdravstva. (raziskava slovensko javno mnenje- SJM in raziskovanje slovenske kakovosti življenja).

Question 5

KATERI SO MODELI IN KAKO SE RAZISKUJE KAKOVOST ŽIVLJENJA?

Answer 5

Podatke zbirajo na podlagi vprašalnika na reprezentativnem vzorcu slo. populacije. Slo. raziskovalci so se oprli na Allardtov model raziskovanja kakovosti življenja. Ta model se deli na tri potrebe: ljubiti, imeti, biti. Vsaka od teh potreb je odvisna od objektivnih in subjektivnih kazalcev.

Question 6

ALLARDT, KATERI POJMI SO, KAJ POMENIJO?

Answer 6

3 potrebe: IMETI (materialne in neosebne potrebe)–> O: objektivna življ. ravni, S: občutki nezadovoljstva z življenjskimi pogoji
LJUBITI (socialne potrebe)–> O: odnosi z drugimi, S: o socialnih odnosih
BITI (osebni razvoj)–> O: odnos do družbe in narave, S: odtujenost in os. razvoj.

Question 7

REPREZENTATIVNI VZOREC

Answer 7

Vzamemo enak delež posameznih družbenih kategorij, kot v osnovni populaciji odraslih državljanov. Npr. M in Ž, stopnja izobrazbe, meščani, vaščani…

Question 8

KAKO JE PARSONS POJMOVAL BOLEZEN?

Answer 8

Kot biološki proces, ki ogroža družbo s tem, da posamezniku onemogoča opravljanje njihovih družbenih vlog. Ni le biološka motnja, temveč oblika družbene odklonskosti

Question 8

FUNKCIONALISTI IMAJO POJEM VLOGA BOLNIKA. ALI JE TA POJEM ANALOGEN VLOGI KLIENTA V DT?

Answer 8

VLOGA BOLNIKA: opravičen je svojih normalnih aktivnosti, ima dolžnost, da si prizadeva k čimprejšnjemu okrevanju, da poišče pomoč in sodeluje z zdravnikom pri zdravljenju. Zdr. delavci nadzorujejo bolnika, zdravnik določi, kdo bo imel vlogo bolnika in kdo ne.

Question 9

NA PRIMERU RAZLOŽI KONCEPT VIKTIMIZACIJE BOLNIKA

Answer 9

Viktimizacija pomeni, da je žrtev kriva sama za svoje težave. Npr. oseba, ki kadi že od mladih let, povečuje možnosti za nastanek pljučnega raka in drugih z kajenjem povezanih bolezni.

Question 9

FEMINIZEM IN FUNKCIONALIZEM

Answer 9

Feminizem izhaja iz kritike podrejenosti žensk tako v družbi, kot tudi v zdravstvu. Bori se proti nadzoru medicine nad žensko spolnostjo in rojevanjem. Avtorice v svojih študijah poudarjajo, da bolezni žensk niso posledica anatomije, temveč njihovega načina življenja in okolja. Spodbujajo samopomoč in samozdravljenje.
V funkcionalizmu se je T. Parson ukvarjal s procesi, ki ohranjajo družbeno stabilnost in red. Socialni sistem naj bi bil sestavljen iz institucij, ki omogočajo normalno funkcioniranje družbe. S pojavom bolezni, je družba ogrožena, ker posameznik ne opravlja svojih vlog, zato ima družba funkcionalni interes za učinkovito zdravljenje.

Question 10

AVTORITETA PO WEBRU IN V KATERO SPADA TVOJA STROKA?

Answer 10

M. Weber je preučeval vpliv religije in avtoriteto, ki jo je razdelil na tri skupine:
KARIZMATIČNA (izhaja iz osebnih lastnosti nosilca), TRADICIONALNA (temelji na prenosu preteklih praks) in RACIONALNO LEGALNA avtoriteta (temelji na pravilih in zakonih). –> naša stroka po mojem mnenju spada v R-L avt., saj je tu kup pravil in zakonov kdo vse je upravičen do naše pomoči, ter v kakšni meri mu jo lahko nudimo.

Question 10

GOFFMAN. PREDSTAVNIK KATERE TEORIJE JE, PO ČEM SE JE REZLIKOVAL OD DRUGIH?

Answer 10

Simbolični interakcionizem začne obravnavo družbenih pojavov na ravni posameznika. Preučuje predvsem odnose v zvezi s totalno ustanovo, ter procesi stigmatizacije. Gofmann se je ukvarjal z razvojem identitete posameznika, ter kako na to vpliva družba oz. interakcija z drugimi ljudmi. Teorijo je raziskoval od spodaj navzgor (od posameznika do družbe), drugi teoretiki pa so predvsem raziskovali celotno družbo in preko nje prišli do posameznika.

Question 11

ALI JE ZDRAVSTVENA SOCIOLOGIJA PROFESIONALNA STROKA?

Answer 11

Proučuje vlogo zavestne dejavnosti ljudi, njihove izbire, pomena in delovanja v izkušnji bolezni…

Question 12

KAKO SE SOCIOLOŠKO POJMOVANJE ZDRAVJA RAZLIKUJE OD MEDICINSKEGA? ALI SE DOPOLNJUJETA ALI RAZLIKUJETA?

Answer 12

Lahko se razlikujeta. Saj medicina vidi bolezen, kot naravno in nevtralno pojavnost, ki je v telesu pacienta. Zdravstvena sociologija temelji na sociologiji, ki proučuje telo kot družbeni pojav, ne samo kot naravni.
Sociologija pa lahko tudi prispeva k medicinskemu razumevanju družbenih vzrokov bolezni in omogoči vpogled v bolnikovo izkušnjo bolezni.

Question 13

KAKO VIDI BOLEZEN/ZDRAVJE MEDICINA IN KAKO ZDR. SOCIOLOGIJA?

Answer 13

Sociologija vidi bolezen kot družbeno dejstvo, medicina pa predvsem kot individualni, naravni pojav.

Question 14

KAJ JE MEDIKALIZACIJA?

Answer 14

Je proces širitve medicinskega diskurza razločevanja med zdravimi in nezdravimi praksami na področjih družbenega življenja vodilno vlogo ima splošna medicina. Proces medikalizacije ima tudi statusno-ekonomsko razsežnost. V preventivnih programih in pri promociji zdravja, zdravniki in zdr. delavci sugerirajo neprestano skrb za zdravje in s tem promovirajo svoje delo. Medikalizacija ženskega telesa je želja po novem tržišču in izključuje vse zunajmedicinske zdravilce.

Question 15

KAJ JE DRUŽBENA SLOJEVITOST?

Answer 15

Razred ali sloj opredelimo kot veliko skupino ljudi, ki ima podoben ekonomski položaj- življenjski slog. Družbena slojevitost je ena od oblik neenakosti (imetja dobrin) med ljudmi. Npr. premoženja, izobrazbe, poklicnega položaja, ugleda… odnos več-manj, nadrejeni- podrejeni. Je posledica imetja različnih količin in kvalitet in vodi v socialno razlikovanje in v odnose nadrejeni-podrejeni.

Question 16

DRUŽBENA MOBILNOST IN KAKO SE KAŽE NEENAKOST V ZDRAVSTVU?

Answer 16

Pomeni prehajanje posameznika iz enega v drug položaj glede na določen slojevski dejavnik. Npr. pridobitev višje izobrazbe je mobilnost navzgor, npa. Izguba premoženja je mobilnost navzdol.
Družbena neenakost vpliva na zdravje, saj si premožnejši lažje privoščijo različne oblike zdravljenja, zdravil, ter druge stvari, ki vplivajo na zdravje (prehrana, kondicija, okolje..) med revnejšimi je več bolezni prav zaradi slabih življenjskih razmer.

Question 17

KAJ SO KANALI DRUŽBENE MOBILNOSTI?

Answer 17

Po teh kanalih poteka družbena mobilnost. Pripadnost, vključevanje k določenim ustanovam, organizacijam, skupinam posamezniku omogoča (ali prepreči) doseči višji položaj. Npr. šola, bolnišnica, delovna organizacija, politična stranka… to so skupine, ki neprestano preizkušajo izbirajo in porazdeljujejo člane glede na zaželene značilnosti (učni uspeh, delovna uspešnost..)

Question 17

PRIMERJAJ BIOGRAFSKI IN BIOPATOLOŠKI POJEM ZDRAVJA!

Answer 17

Oba modela sta usmerjena na proučevanje posameznika, razlikujeta pa se v tem, da se biopatološki model nagiba k uporabi biomedicinske znanosti, biografski pa k humanističnim vedam. Biopatološki m. se osredotoča bolj na človeški organizem, ter njihove pomanjkljivosti, biografski m. gleda na ljudi in na njihove osebne težave (psihološki).

Question 18

KATERE 3 ELEMENTE POVDARJA BEATTIEJU?

Answer 18

V sedanji družbi bi pojmovanje zdravja klasificirali glede na 3 elemente: tip znanja, tip kulture, socialno politično filozofijo.

Question 19

FENOMENOLOŠKO POJMOVANJE ZDRAVJA.

Answer 19

Namenskost, smiselnost živečega telesa- kritizira medicino zaradi zanemarjanja osebnosti in duševnosti in zato, ker pojmuje telo kot stroj. Ta pristop je največ prispeval k splošnemu proučevanju zdravja in bolezni in k analizi razmerja med jazom, identiteto in telesom.

Question 19

TELO KOT PROJEKT.

Answer 19

Po Shillingu je telo nedokončan projekt in družbeni pojav. Način hoje, govora, gibov so določeni z vzgojo. Ker je telo stalno v procesu nedokončanosti ga lahko poimenujemo kot projekt v procesu nastajanja na katerem moramo delati in je del samopodobe posameznika. V današnji družbi predstavlja telo varen kraj, ki ga lahko nadzorujemo in imamo vsaj nekaj vpliva na zgled, (velikost, videz) svojega telesa.

Question 19

RAZLOŽI KATERI TIP, GLEDE NA KULTURNI TIP ZDRAVJA, BI UPORABILI PRI DELU Z BOLNIKI?

Answer 19

Pri bolniku bi uporabila kulturo podrejenosti, ki podpira biopatološki model pojmovanja zdravja. Bolnik mora upoštevati naše nasvete. Zdravnik bolniku izda recept, ga pošlje na razne preiskave.. Bolnik mora zdravniku zaupati in se mu pustiti voditi.

Question 20

POJMOVANJE TELESA, KATERE TRI SKUPINE POZNAMO?

Answer 20

NATURALISTIČNO P.: značilnost teles so uporabljali za utemeljevanje namenskosti med moškimi in ženskami. Predpostavlja, da je telo realna biološka entiteta, ki obstoja neodvisno od družbenega okolja.
DRUŽBENO-KONSTRUKTIVNO P.: meni, da je človeško telo družbeno ustvarjeno in zato bistveno povezano z družbenim in zgodovinskim okoljem. Različna pojmovanja telesa, nekateri pravijo, da je telo posledica govora, drugi pa, da je materialna osnova, ki jo oblikujeta družbeno ravnanje in okolje (ni naraven pogled-vpliv vzgoje, medijev)
FENOMENOLOŠKO P.: vivi ključ za razumevanje člov. telesa z izkušnjami ljudi, kar pomeni, da ljudje ustvarjajo svet z interpretacijo.

Question 21

KAKO POJMUJE SOCIOLOGIJA ČLOVEŠKO TELO?

Answer 21

Zdravstvena sociologija poučuje človeško telo kot družbeni pojav in ne samo kot naravni.
Pojmovanje razdelimo v 3 skupine: fenomenološko, naturalistično in družbeno-konstruktivistično.

Question 22

CIVILIZIRANO TELO (KAJ JE IN KATERE ELEMENTE VKLJUČUJE)?

Answer 22

Civilizacija se je nekako začela že v srednjem veku. Počasi so se oblikovala pravila obnašanja v zvezi z telesnimi funkcijami. Pisali so razne priročnike o spanju, obnašanju pri mizi, izločanju…posledica tega je bila večja samokontrola ravnanja v zvezi s telesom, občutek sramu in zadržanosti. Od civilizacijskih procesov je odvisno, kako se bodo posamezniki vedli. Po določeni poškodbi je človeka mnogo težje civilizirati nazaj.
Civilizacijski proces vključuje 3 elemente: SOCIOLIZACIJO (ljudje se naučijo prikrivati telesne funkcije, RACIONALIZACIJO (sposobni smo nadzorovati svoje občutke), INDIVIDUALIZACIJO (razumevanje našega telesa ločenega od drugih (razdalja)–> rezultat teh procesov so civilizirana telesa.

Question 23

KAKŠNA JE RAZLIKA MED INSTRUMENTALNIM in EKSPRESION. POJMOVANJEM TELESA?

Answer 23

Instrument. odnos do telesa je pogostejši v delovskem razredu, to pomeni, da je telo pojmovano kot sredstvo.
Ekspres. odnos do telesa pa je pogost v srednjem razredu- telo je cilj samo po sebi- pomembna preventiva.

Question 24

FEMINIZEM IN TELO.

Answer 24

V 19. stol. Telo spominja na tovarne in komunikacijske sisteme, kjer posamezni deli opravljajo svoje funkcije.
V 20. stoletju so bili nekateri normalni telesni pojavi prikazani kot negativni. Npr. menopavza- propad produkcije jajčnikov, menstruacija- propadla nosečnost…
Telo je pojmovano kot nekaj, kar se dogaja, nad čemer ženska nima nadzora.
V današnjem času ti stereotipi ne držijo več in je žensko telo čedalje bolj cenjeno.

Question 25

ELEMENTI UMIRANJA

Answer 25

Umiranje je končni produkt staranja. Obstajajo 3 oblike: PSIHOLOŠKO (izgubljamo osebne stike), SOCIOLOŠKO (družbena izolacija) in BIOLOŠKO.

Question 26

1. FORMALNO IN NEFORMALNO ZDRAVSTVENO DELO.

Answer 26

Formalno: v zdravstvenih org., je družbeno regulirano, izvaja ga profesionalno osebje.
Neformalno: Poteka kjerkoli (doma, v domovih, del. Organizacijah…) opravljajo ga tudi ljudje, ki niso zdravstveni delavci in to delo ni plačano.

Question 27

2. MLADI IN STARŠEVSTVO, NATALITETA

Answer 27

Na to odločitev vplivajo številni dejavniki: vpliv preteklosti- patriarhata, povečano število enočlanskih gospodinjstev, skoraj popolno zaposlovanje žensk in delo doma (85% vsega dela). Mnogo mladih se raje odloči za študij po tem pa hočejo najprej poskrbeti za dom, nato pa se odločijo za otroka. Povprečna slo družina ima 3,1 člana. Št. novorojenčkov upada.

Question 28

3. ZAKAJ ŽENSKE OPRAVLJAJO VEČINO ZDRAVSTVENEGA DELA?

Answer 28

En razlog je, da gre za naravno funkcijo žensk, za delo ljubezni, dolžnosti.
Druga razlaga je psihoanalitična: ker v otroštvu pretežno skrbijo za otroke mame, je za deklice prva izkušnja da se identificira z njo, dečki pa se oddaljijo, ker jim je to drugačno. Ženske se čutimo zaradi te izkušnje bližje, moški pa ne.
Tretja razlaga: moški so odrinili vsa tista dela, ki jim niso bila všeč ali so nižje vrednotena.

Question 29

4. NA PRIMERU POJASNI HABERMASA-PEREČ PROBLEM.

Answer 29

Primer: SVET ŽIVLJENJA so naši klienti. Njim pomagamo, da bi čimbolj optimalno opravljali osnovne življenjske potrebe. Čeprav ljudem pomagamo se nekako osamosvojiti, smo v institucionalnem zdravstvenem varstvu podrejeni (ubogati moramo ukaze, se držati pravilnikov…). Institucionalno zdr. varstvo je SISTEM. Čeprav sistem temelji na svetu življenja in včasih celo iz njega izhaja, pa si ga podredi. To habermas imenuje PARADOKS RACIONALNOSTI. To predstavlja pereč problem, ker se produkti človeškega razuma usmerijo nasproti potrebam ljudi, namesto, da bi jim služili.

Question 30

5. PROFESIONALIZACIJA

Answer 30

Je proces v katerem poklicna skupina pridobiva lastnosti profesije. Značilnosti so: večanje pomena teoretičnih znanj, najmanj 4-letno postsekundarno izobraževanje, vzpostavitev nadzora nad svojim delom- bistveno. Poudarek je na etičnem vidiku.
Nova profesionalizacija predpostavlja partnerstvo in participacijo vseh sodelujočih in oblikovanje novih mehanizmov načrtovanja in odločanja. Profesionalec uporablja svoje znanje za povečanje znanja klienta. Pomemben je odnos, sposobnost refleksije s klientom.
Profesionalec ima značilnosti: zavzet, povezan, sprejema uporabo sebe, kot del terapevtskega postopka, je ustvarjalec aktivne skupnosti, uporablja znanje in izkušnje.

Question 31

6. KAJ SO TOTALNE INSTITUCIJE IN NAPIŠI PRIMER V ZDRAVSTVU?

Answer 31

So ustanove, kjer je vse določeno s pravili. Imajo poleg formalnega tudi neformalne sistemske avtoritete in neformalno kulturo, zlasti v zvezi s pacienti. Ta sistem ni kompatibilen s formalnim sistemom. Primer= BOLNIŠNICA.

Question 32

7. KRITIKA VEČJIH BOLNIŠNIC S STRANI SOCIOLOGIJE.

Answer 32

Izpostavlja naraščajočo odtujitev pacientov v večjih bolnišnicah. Vzamejo jim osebne predmete, omejijo komunikacijo in gibanje. Dlje kot so bolniki zaprti, manj so sposobni za samostojno življenje in manj si jo želijo zapustiti.

Question 33

8. KAJ SO TO SOCIALNA OMREŽJA IN KATERE VRSTE OPOR POZANMO?

Answer 33

Socialna omrežja: vir socialne opore- družina, sorodniki, prijatelji, sodelavci, zdr. delavci…
Vrste opor: INSTRUMENT. SOC. OPORA (pomoč v materialnem smislu), INFORMACIJSKA OPORA (informacije za rešitev krize), EMOCIONALNA OPORA (skrb, tolaženje, empatija do prizadetega), DRUŽENJE (neformalno)