družbene determinante zdravja Flashcards
KAKO POJASNITI NASLEDNJE RAZLIKE?
Pričakovana življenjska
doba (PŽD) za moške
v Rusiji je 58,4 leta, kar je
20 let manj kot na
Švedskem/Islandiji (2005).
Danes rojena deklica lahko v
nekaterih državah pričakuje, da
bo živela več kot 80 let, v drugih
manj kot 45.
V Glasgowu je PŽD ljudi
iz deprivilegiranih
območij v povprečju 12
let krajša od PŽD
ljudi iz urejenih delov
mesta (2004).
V Sl je PŽD za 30-letnega
moškega z visoko izobrazbo
7,3 leta daljša kot za
moškega z nizko izobrazbo
in 4,3 leta krajša kot za 30-
letno žensko z visoko
izobrazbo, pa tudi 1,8 leta
krajša kot za žensko z nizko
izobrazbo (2011).
POSTMODERNA
- izboljševanje zdravja v globalnem in Evropskem kontekstu
- neenakomerna porazdeljenost zdravja med državami in
povečevanje razlik znotraj držav (ekonomska kriza 2008, Covid-19)
KLASIČNI BIOLOŠKI MARKERJI BOLEZNI
- povečan holesterol, visok krvni pritisk, visoka telesna teža
- predstavljajo dejavnike tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja
- biološki markerji (ki jih je potrebno zniževati)
KAJ DOLOČA BIOLOŠKE MARKERJE?
tudi določene oblike vedenja, ki so umeščene v družbeni kontekst:
- na prehrano (nasičene maščobe, sol itd.), debelost, konzumiranje alkohola vplivajo
tudi dostopnost/ponudba, ekonomska zmogljivost in kultura prehranjevanja/pitja,
načini praznovanja - kronična stanja (npr. diabetes) so povezana tudi z organizacijo dela/prostega časa,
stopnjo socialne izolacije, občutkom nadzora nad svojim življenjem
v tem smislu tudi družbeni kontekst determinira biološke markerje, ki
predstavljajo tveganje za zdravje.
> za ohranjanje zdravja zdravstveno varstvo ni dovolj
DRUŽBENE DETERMINANTE (ZDRAVJA)
pogoji, v katerih ljudje živimo - se rodimo, odraščamo, učimo,
delamo, ustvarjamo, povezujemo, ljubimo, staramo, umiramo
KJLUČNI KONCEPTI
spolšne deteminante zdravja
socialno-ekonomske determinante zdravja
socialno-ekonomske neenakosti v zdravju
SPLOŠNE DETERMINANTE ZDRAVJA
posamezni dejavniki ali njihova kombinacija, ki so povezani z zdravjem.
SOCIALNO-EKONOMSKE DETERMINANTE ZDRAVJA
dejavniki (premoženje, ugled, moč in nadzor),
na katere lahko vplivamo s političnimi, gospodarskimi in osebnimi odločitvami (v
nasprotju s starostjo, spolom, genetskimi
lastnostmi)
SOCIALNO-EKONOMSKE NEENAKOSTI V ZDRAVJU
razlike v zdravju oz. zdravstvenih izidih med družbenimi skupinami z različnim socialno-ekonomskim statusom, ki jih lahko preprečimo in so zato nepravične (WHO, 2006)
DRUŽBENE DETERMINANTE, KLJUČNE ZA ZDRAVJE
- socio-demografske značilnosti: spol, starost, izobrazba,
etnična pripadnost, vera itd. - socialno-ekonomske neenakosti - gradient
- revščina, socialna izključenost
- življenjski potek
- trg delovne sile
- delovno okolje
- stres
- socialna opora in kohezija
- transport
- spolno vedenje in zdravje
- zgodnja leta življenja
- hrana
- soseska, bivalno okolje
DRUŽBENI GRADIENT - GRADIENT ZDRAVJA
prikazuje zdravstvene izide v odnosu do socialno-ekonomskega položaja
kaže, da neenakosti v zdravju niso le vprašanje razlik med najbogatejšimi
in najrevnejšimi, temveč se nanaša na celotno populacijo
RELATIVNA PREIKRAJŠANOST
Z višino na socialni lestvici narašča tudi zdravje, vendar pa je povprečna življenjska doba Afro-Američana v Harlemu (NY) kljub
višjemu življenjskemu standardu krajša od povprečne življenjske dobe moškega v Bangladešu, torej ne gre za absolutno bogastvo/revščino – ključne so socialne razlike in relativna prikrajšanost =
slabši življenjski in delovni pogoji, slabši dostop do virov, slabše individualne
življenjske navade, neprimerna nastanitev, slabša prehrana, nižja stopnja vključevanja v družbo =
psihosomatski vidik = nesigurnost, nemoč, brezupnost, omejena možnost
lastnega nadzora, vpliva
SOCIALNO IZKLJUČEVANJE
proces stigmatiziranja, diskriminiranja, odrivanja, izključevanja
priložnosti (participacija) prikrajšanost (izključevanje)
- centralna vs. deprivilegirane, marginalizirane skupine
- kombinacija (presečnost) izobraževalnih, ekonomskih, kulturnih in političnih procesov, ki se medsebojno krepijo skozi celo življenje in producirajo različne stopnje ranljivosti in „multiplega“ izključevanja
ENAKOST NI ISTO KOT PRAVIČNOST - naslavljanje prikrajšanosti
ŽIVLJENJSKI POTEK
longitudinalni princip opazovanja
= širši družbeni procesi/struktura tekom celega življenja izpostavljajo
posameznika različnim priložnostim/tveganjem za zdravje in pogojujejo
posameznikovo ranljivost/prožnost
biološko stanje je utelešenje družbenega (npr. bojna rana/poškodba, azbestoza)
= znak pretekle socialne pozicije in hkrati odvisno od prihodnjih priložnosti
ali prikrajšanosti
akumulacija priložnosti/prikrajšanosti
RAVNI DELOVANJA DRUŽBENIH DETERMINANT
- materialna: neposredno preko slabih življenjskih pogojev (mraz, vlaga, okužena voda, podhranjenost, nezdravo okolje, izpostavljenost infektom, slaba dostopnost zdravstvenih storitev itd.)
- vedenjska: prek uravnavanja vedenja (npr. kriminal, zdravju škodljive življenjske navade, tvegana spolnost, zloraba drog)
- psihosocialna: prek subjektivnega doživljanja in čustev, ki lahko generirajo akutni in kronični stres in posledično fizično ali mentalno slabše zdravje
VIDNA SO:
* tveganja, škodljivi učinki
* potencial posameznika, lokalnih in nacionalnih skupnosti (kulturni kapital, socialne mreže in naravni viri)
Spodbujanje razvoja prožnosti, zmožnosti, virov – opolnomočenje (materialno,
psihosocialno, politično)
- zagotavljanje strukturnih/sistemskih pogojev, realnih in praktičnih možnosti
skrbi za lastno zdravje - dostop do virov
- spodbujanje posameznikove aktivnosti in vključenosti
zdravstvene izide lahko izboljšamo tudi z izboljšanjem širšega
socialnega, ekonomskega in fizičnega okolja, v katerem živimo.
