sociološke teorije Flashcards
3 predavanje
TEORETIČNI PRISTOPI
- Zakaj moramo v primeru bolezni v šolo/službo prinesti
zdravniško potrdilo? - Zakaj najbogatejše družbe niso tudi najbolj zdrave?
- Zakaj ženskam predpišejo več pomirjeval kot moškim?
TEORIJA
- smiselni okvir - razlage odnosov med na videz nepovezanimi pojavi
- posplošeni teoretični sistem – konkretni pojavi
- alternativnost teorij - razlikujejo se po izhodiščni točki analize in po vrsti vprašanj
teorija je, ko se vse ve
a nič ne funkcionira,
praksa je, ko vse deluje
a nihče ne ve zakaj.
FUNKCIONALIZEM
Parsons (20. st)
družba kot sistem
bolezen kot družbeni pojav
DRUŽBA KOT SISTEM
- institucije, vloge in načini delovanja, vrednote in norme
- socializacija
- družbena stabilnost in red
- socialni darvinizem
BOLEZEN KOT DRUŽBENI POJAV
- zdravje kot sposobnost opravljanja družbenih vlog (delo je ključna vrednota)
- bolezen kot biološka motnja in družbena odklonskost
- dve ključni socialni vlogi: bolnika in zdravstvenega strokovnjaka
- vloga bolnika – specifične pravice/dolžnosti in pričakovani vzorci obnašanja, ki
omogočajo legalen odmik od družbenih obveznosti, predpostavlja se pasivnost - vloga strokovnjaka – zdravnik pooseblja strokovno usposobljenost, moč, nadzor
KRITIKA
- deprivilegirane skupine in razlike v obravnavi glede na spol, starost,
narodnost itd. - viktimizacija bolnikov (pripisovanje krivde za lastne zdravstvene težave in s tem
izpostavljanje slabši obravnavi/diskriminaciji, npr. kajenje, slaba prehrana, AIDS) - ni skupnega oz. enotnega sistema vrednot
- upravičenost privilegiranega položaja zdravniškega poklica?
- neustreznost vloge bolnika za kronična stanja > rehabilitation role
MARKSIZEM
Karl Marx (19. stoletje):
- družbene spremembe nastanejo na ekonomskem področju
(proizvodnja in proizvodni odnosi) - razredna struktura: hierarhija, delitev na razrede glede na lastništvo
proizvajalnih sredstev, kapital, profit, porazdelitev presežne vrednosti,
neenaka družbena moč - bolezen določajo načini produkcije in ekonomski odnosi: razlike
v zdravju glede na družbeni razred, industrijske bolezni, produkcija
bolezni za profit – protislovje kapitalističnega sistema - bolezen ni odraz šibkosti, bolnik ni kriv za svojo bolezen – bolezen odraža
družbene neenakosti (revščino, nezdravo okolje, slabe pogoje dela in odnose itd.)
SPREMEMBE MEDICINE IN ZDRAVLJENJA V KAPITALIZMU
- prehod od individualne obrti v industrijsko zdravljenje
- zdravljenje postane blago > profitna dejavnost (zavarovalnice, farmacija,
tehnologija; nadzor nad medicinsko prakso) - mezdno delo zdravstvenih delavcev
- ozke specializacije in močna hierarhija
- vodstvo: managerji in finančniki
- zdravstveno potrošništvo
ANNANDALE
- višji družbeni status je načeloma povezan z boljšim zdravjem
- prag, kjer absolutni dvig življenjskega standarda ni več povezan s podaljšanjem
pričakovane življenjske dobe - ključni faktor za zdravje postanejo relativne družbene razlike (standard/pozicija
posameznika glede na druge) - percipirana neenakost sproži negativne (psihosomatske) učinke (stres, občutek
brezperspektivnosti, strah) - najbogatejše družbe niso nujno tudi najbolj zdrave
najbolj zdrava ni populacija najbogatejših temveč najbolj egalitarnih držav!
FEMINIZEM
kritika podrejenosti žensk
KAKO SPOL VPLIVA NA OPREDELITEV IN OBRAVNAVO BOLEZNI TER ZDRAVLJENJA
- žensko zdravje – osredotočeno na reproduktivno sposobnost žensk (menstruacija,
nosečnost, rojevanje, menopavza), ne pa kakovost življenja - spolno stereotipiziranje - enakemu simptomu pri ženski se pogosteje pripiše psihološko
ozadje (stres, depresija), pri moškem pa fiziološko - “norost” je feminizirana
Grki so histerijo pojmovali kot
izključno žensko bolezen in domnevali, da je njeno žarišče v maternici - spolna delitev dela v zdravstvu (zdravniki, porodničarji, medicinske sestre) - zdravljenje kot
oblika moške kontrole nad ženskami, moškoosrediščena medicina
LESLEY DOYAL
- biomedicinski model ženskega zdravja izhaja iz ženske anatomije
- zanemarja ekonomske, socialne in kulturne okoliščine življenja žensk, njihovo
podrejenost - vir težav ni v telesih ampak v načinu življenja – v partnerskih odnosih, službi,
socialnih razmerah itd.
Eva Johansson - ženske “boli življenje”
SIMBOLIČNI INTERAKCIONIZEM (Ervin Goffman)
- opazovanje posameznika – subjektivna izkušnja/doživljanje bolezni
- interakcija, simbol
- drama zdravja in bolezni – pojmovanje in izkušnja zdravja/bolezni
skozi interakcijo vlog - oblikovanje osebne identitete skozi interakcijo (drugačno kot pri funkcionalizmu)
> kako vidimo sebe, je posledica naših interakcij z drugimi,
vznikne iz součinkovanja pričakovanj in dejanj
ODNOSI MOČI
- totalna insititucija (pravila, razosebljenje, površinska prilagoditev)
- stigmatizacija (negativno „etiketiranje“ pacientov)
= vpisanost vrednot in predsodkov strokovnjakov v njihovo prakso < pristranskost oz. izključevanje
glede na spol, narodnost, starost, družbeni razred, bolezen itd. - strokovna etika
- študije šibkejših > odprava azilov
- the social model of disability
DRUŽBENI KONSTRUKTIVIZEM
realnost vs. “realnosti“
(med objektivnim dejstvom in percepcijo/konstruktom)
ZDRAVJE/ BOLEZEN:
- (univerzalno) naravno dejstvo – biomedicinski model
- družbeni produkt (kulturni, zgodovinski, ekonomski itd.)– socialni model
družbena kostrukcija:
- pomena bolezni (drapetomanija, izobraževanje žensk v 19.stol., homoseksualnost)
- doživljanja/izkušnje (patient vs. illness experience; osebni in družbeni pomeni bolezni; vsakdanje
življenje z in ne glede na bolezen) - znanja (biomedicinski model se uveljavi konec 19. stoletja)
razumevanja in postopanja v zvezi z zdravjem/boleznijo odražajo našo vsakokratno
družbeno vpetost (predstave in norme).
„Whether a person is designated “sick“ depends on social, not biological rules.“ (
