življenjski pogoji in zdravje Flashcards
2 predavanje
KAJ JE ZDRAVJE?
KAKO GA MERIMO?
KAJ MERIMO?
Po podatkih HBSC (2006) je bilo med slovenskimi petnajstletnicami le 0,8 %
deklet obilnih (spodnja polovica držav EU glede indeksa telesne mase),
hkrati pa jih je 59,9 % nezadovoljnih s svojo težo (največ v državah EU).
KAKO POJASNITI TE RAZLIKE?
zdravje
počutje
blaginja (wellbeing)
KAKOVOST ŽIVLJENJA
odkrivanje neekonomskih dimenzij družbenega razvoja (Allardt)
“IMETI”
“LJUBITI”
“BITI”
KLASIČNI KAZALNIKI MERJENJA ZDRAVJA
Zdravstveni statistični letopis (NIJZ)
Zdrava občina (NIJZ)
Eurostat
Raziskava o zdravju in zdravstvenem varstvu (EHIS 2007, 2014, 2019)
Health Statistics (OECD)
Health at a Glance: Europe 2023 (OECD)
KAZALNIKI MERJENJA BLAGINJE
Kazalniki blaginje (2015)
Kakovost življenja (SURS)
Kazalniki ciljev trajnostnega razvoja
Center za raziskovanje javnega mnenja (CJM)
Better Life Index (OECD)
European social survey (ESS)
MERJENJE KAKOVOSTI ŽIVLJENJA
Poročilo o razvoju (UMAR, vsako leto od 2003)
Quality of life indicators (Eurostat)
European Quality of Life Survey (Eurofound, EQLS 2003, 2007, 2011, 2016)
Quality of life during Covid-19 (Eurofound, 2021)
MERJENJE NEENAKOSTI V ZDRAVJU
Javnozdravstveni portal EU
ESS Round 11 (2023) – Social inequalities in health, Gender in contemporary Europe
Družbeni dejavniki neenakosti v zdravju (ESS, 2016)
Review of social determinants and the health divide in the WHO European Region (WHO, 2013)
Neenakosti v zdravju: izziv prihodnosti v medsektorskem povezovanju (NIJZ, 2021)
EuroHealthNet - health inequalities portal
UMAR - POROČILO O RAZVOJU
strategija razvoja Slovenije 2030
podatki objavljeni do 31. marca 2024
DOPOLNI!!!
KAKOVOST ŽIVLJENJA ZA VSE
visoko produktivno gospodarstvo
učenje za in skozi življenje
vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba
zdravo naravno okolje
visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja
VISOKO PRODUKTIVNO GOSPODARSTVO
približevanje Slovenije povprečni gospodarski razvitosti EU se je med epidemijo
in energetsko krizo upočasnilo:
- zaznan je vzpon inflacije
- BDP (bruto domači proizvod) v letu 2022 na prebivalca je po standardu kupne moči
dosegel 91% povprečja EU - najvišja stopnja delovne aktivnosti doslej (77,9%); izziv kakovostnih zaposlitev za mlade
- plačna vrzel med spoloma je manjša od povprečja EU
UČENJE ZA IN SKOZI VSE ŽIVLJENJE
Nekateri kazalniki kakovosti OŠ in SŠ izobraževanja so se poslabšali, povečujeta se deleža
odraslih s srednjo in terciarno izobrazbo:
- poslabšala se je (bralna, matematična in naravoslovna) pismenost mladih, zmanjšala se
priljubljenost šole pri osnovnošolcih, primanjkuje pedagoškega kadra - poslabšali so se učni dosežki otrok iz ranljivih skupin (manjšine, deprivilegirane skupine,
nizko izobraženi starši) - primanjkujejo kadri naravoslovja, tehnike, zdravstva, področja socialne varnosti ter izobraževalnih ved
VKLJUČUJOČA, ZDRAVA, VARNA IN ODGOVORNA DRUŽBA
Kakovost življenja se postopoma izboljšuje, zdravstveno stanje prebivalstva je skoraj doseglo raven
pred epidemijo; izziv ostaja dostopnost javnega zdravstvenega varstva in sistema dolgotrajne oskrbe:
- zadovoljstvo z življenjem je na najvišji ravni doslej (2023: SI=93%; EU=84%)
- zaupanje ljudi, medsebojna pomoč in socialni stiki so se izboljšali
- izzivi: staranje prebivalstva, kronične bolezni, pomanjkanje družinskih zdravnikov, podaljšanje čakalnih vrst
- duševno zdravje
- tvegan življenjski slog; nizka telesna aktivnost manj izobraženih
- indeks enakosti spolov pod povprečjem EU; 2021 SI=69,4, EU=70,2 (100 je popolna enakost)
- ženske tudi pogosteje prevzemajo obveznosti varstva in skrbstva ter neplačana gospodinjska opravila (SI
Ž=69%; M 29%), višja je posledično tudi odsotnost z dela - porasla je stopnja tveganja revščine, ki je za otroke nizko izobraženih staršev, upokojence,
manjšine, priseljence, najemnike stanovanj idr. večja od povprečja EU - stopnja tveganja socialne izključenosti (med najnižjimi v Evropi) je porasla (13,7% oz. 287.000
oseb) - stanovanjska prikrajšanost
- dohodkovna neenakost je druga najnižja v Evropi
- porast izpostavljenosti različnim oblikam diskriminacije (še vedno med najnižjimi v Evropi)
ZDRAVO NARAVNO OKOLJE
Naravno okolje je dobro ohranjeno, prehod v nizkoogljično krožno
gospodarstvo je prepočasen:
- dobro ohranjena tla in voda, problematična kakovost zraka (prašni delci)
- naravne vire koristimo bistveno hitreje, kot so se sposobni obnoviti
- prenizek delež koriščenja obnovljivih virov
- ekološki odtis je večji kot v povprečju Evrope
VISOKA STOPNJA SODELOVANJA, USPOSOBLJENOSTI
IN UČINKOVITOSTI UPRAVLJANJA
Glavni izziv je izboljšanje učinkovitosti delovanja javne uprave:
- izboljšana digitalizacija javnih storitev, uveljavljanje standardov kakovosti v javno
upravo - hkrati pa slaba insitucionalna konkurenčnost (premalo učinkovito upravljanje
javnega sektorja, nizko zaupanje v javne institucije, pravno državo in sodstvo ter
relativno visoka zaznava korupcije - dobri kazalniki osebne varnosti, nizka stopnja ogroženosti v življenjskem okolju –
globalni indeks miru 2023 – SI 5. mesto v EU; 8. mesto med 163 državami sveta - izkušnje z diskriminacijo ali nadlegovanjem (2023) - SI 6,8%, EU10,7% (2020)
KAKO ZDRAVI SMO?
KAKO ŽIVIMO?
- življenjski pogoji (materialni, odnosni, osebnostni)
- bio-psiho-socialni model zdravja
- kako organizirati zdravstveno varstvo?