družbena pogojenost pojmovanj zdravja Flashcards
DRUŽBENA POGOJENOST POJMOVANJ ZDRAVJA
razumemo svoje zdravje kot naravni pojav, objektivno dejstvo ali morda kot
subjektivno doživljanje, predmet kolektivnih pojmovanj in vrednot?
Kdo in kako zagotavlja zdravje?
znanost in tehnologija posamezniku, vsak je odgovoren za svoje zdravje, skrb za zdravje je stvar dogovora znotraj skupnosti, s predpisi in zakoni lahko omejimo škodljive učinke na okolje?
koliko in na kakšen način so naše predstave o zdravju naše oziroma povezane s
kulturnim okoljem, katerega del smo?
ALI JE MOGOČE KLASIFICIRATI SUBJEKTIVNE PREDSTAVE O ZSRAVJU/ BOLEZNI?
Beattie, 1993:
- tip znanja – kognitivna raven (znanje)
- socialno-politična filozofija – raven družbene akcije (politično delovanje)
- kultura – raven norm in vrednot (kultura)
VPLIV ZNANOSTI
- naravoslovne znanosti – objektivna dejstva,
kvantitativne metode - družboslovne znanosti – interpretacija,
kvalitativne metode
SLIDE 4 DIAGRAM
VPLIV SOCIALNO-POLITIČNE FILOZOFIJE oz raven družbene akcije
- paternalizem – hierarhija
- participacija – partnerstvo, demokracija
DIAGRAM SLIDE 7
VPLIV KULTURE
način vpliva socialnega okolja na razumevanje sveta
KULTURA
produkt človekovega delovanja
(obdelan vrt, oblikovanje telesa, vrednote, prepričanja, razlage)
MREŽA
sistem omejitev in pravil
- gosta – pravila so zelo precizna, vloge določene
- redka – možno je pogajanje, položaj je možno spreminjati
DIAGRAM SLIDE 10
SKUPINA
moč povezave posameznika s skupino
- močna - občutek pripadnosti, skupni interesi
- šibka – uveljavljanje posameznikov izven skupine
MEDICINSKA ANTROPOLOGIJA
ZGODOVINA MEDICINE
pojmovanje posameznika, telesa in zdravja oziroma spoprijemanje s procesi kot so rojstvo, zdravljenje in smrt, sta v tesni zvezi s predstavami in vrednotami družbe ter njenimi glavnimi družbenimi, ekonomskimi in kulturnimi institucijami
nam najbolj poznan je biomedicinski
(zahodni, znanstveni) medicinski model,
ki telo pojmuje kot biokemični organizem. model pa ni univerzalen - v
zahodnem razvitem svetu se je monopolno uveljavil šele s koncem 19. stoletja
ZDRAVJE IN ZDRAVLJENJE STA DRUŽBENO KONSTRUIRANA
vsakokratne predstave in
prakse imajo svojo notranjo logiko (v tradicionalnih in tehnološko visoko razvitih
modernih družbah, pri laikih in strokovnjakih)
znanje o zdravju in zdravljenju nista samo kulturni pojav, ampak sta tesno povezana z družbeno in ekonomsko strukturo družbe – reprodukcijo, načinom produkcije in distribucije dobrin, razslojevanjem in razmerjem med spoloma
obstaja skupna, čeprav variabilna biološka podlaga – isto biološko pojavnost v
različnih časih in prostorih različno interpretiramo zaradi socialnih, ekonomskih ali kulturnih razlogov
> ničelna toleranca do nestrpnosti in diskriminacije
(MED)KULTURNA KOMPETENTNOST
- pacienti iz različnih kultur
- nudenje zdravstvene oskrbe je odvisno tudi od poznavanja kultur
- nepoznavanje, stereotipi in predsodki lahko vodijo v nestrpnost in
diskriminacijo
kultura = znanje, prepričanja, umetnost, morala, zakoni, navade
kultura določa:
* način dojemanja in razumevanja zdravja in bolezni, izražanje simptomov
- motivacijo za zdravljenje
- pravice in dolžnosti pacientov
- način spoprijemanja z zdravstvenim problemom
- podporo družin in skupnosti pri zdravljenju
- izbiro izvajalca zdravljenja itd.
KULTURNO KOMPETENTNA ZDRAVSTVENA OSKRBA
nenehen proces prilagajanja zdravstvene oskrbe z namenom zadovoljiti
pacientove socialne, kulturne in jezikovne potrebe:
- zavedanje o drugačnosti vrednot, prepričanj in vedenjskih navad
- znanje in veščine o kulturno kompetentni obravnavi
- močno osebno in profesionalno spoštovanje pripadnikov različnih kultur
CILJI KULTURNO KOMPETENTNE OSKRBE
- priznavanje razlik med posamezniki
- zagovarjanje marginaliziranih
- netoleranca do stereotipiziranja in neenakosti zdravstvenega sistema
