IZPITNA VPRAŠANJA 1 Flashcards
PREDMET SOCIOLOGIJE
Predmet sociologije je interakcija posameznikov in skupin v družbi ter zakonitosti delovanja in razvoja družbe. Na znanstven način išče odgovore na vprašanja, kako in zakaj družba deluje tako, kot deluje. S tega vidika obravnava tudi zdravje, bolezen in zdravstveno delo. Posameznika (mikrosociologija) ali skupnost (makrosociologija) obravnava kot objektivna ali kot subjektivna dejstva. Pri tem uporablja različne teoretične pristope: demografija, epidemiologija, interakcionizem, marksizem, feminizem, funkcionalizem…
KAJ JE SOCIOLOGIJA IN ZAKAJ NASTANE?
Sociologija je znanost, ki sistematično proučuje človeške družbe. Odkriva značilnosti družbenih pojavov, ugotavlja zakonitosti v družbi. Proučuje tako posameznika, ki deluje v družbi, kot tudi družbene strukture in odnose. Želi pogledati v ozadje pojavov v družbi, pod površje, za videz stvari. Pri tem uporablja posebne metode in tehnike, ki zagotavljajo večjo veljavnost ugotovitev. Sociologija je nastala v 19. stoletju pod vplivom revolucij, ki so prinesle velike družbene in ekonomske spremembe, novo razmišljanje, da je možno družbo spreminjati v želeno smer ter konec prepovedanih tem za raziskovalno področje.
NAMENI IN POMENI SOCIOLOGIJE
Namen sociologije je pojasniti specifični pristop, ki ga ima k družbenim pojavom, kot sta zdravje in bolezen. Osvetliti želi nakatere teoretične pristope in njihovo uporabnost za pojasnjevanje zdravja in bolezni ter predstaviti področja, ravni in načine proučevanja zdravstvene sociologije. Pomen sociologije je v tem, da nam pokaže stvari iz drugega zornega kota, odstre pogled pod površje, naredi stvari »prozorne« (prim. Skodelica kave).
VPLIV INDUSTRIJSKE REVOLUCIJE IN RAZVOJ SOCIOLOGIJE
Industrijska revolucija je konec 18. in 19. stol. povzročila velike družbene in ekonomske spremembe. Ustvarila je tudi prepričanje, da je možno nadzorovati sile, na katere človek doslej ni mogel vplivati. Prekinila je tradicionalno kmečko gospodarstvo in povzročila selitev prebivalstva iz podeželja v mesta. Pojavile so se velike razredne razlike, revščina in pomanjkanje. To je spodbudilo nekatere človekoljube, da so proučevali življenjske razmere revnih. Razvila se je tradicija proučevanja socialnih in socialno medicinskih problemov. Nove družbene pojave so začeli razlagati s pomočjo znanstvenega pristopa v okviru nove znanosti – sociologije.
MAKSIMALNA RAZLAGA ZDRAVSTVA
Zdravje nas zanima na kognitivni ravni, na ravni družbene akcije in na ravni vrednot in norm (kaj je, kaj smo zanj pripravljeni storiti in koliko nam pomeni). Najpogosteje opis zdravj izhaja iz biomedicinskega stališča kot odsotnost bolezni ali pa iz subjektivnih občutkov in počutja. V definiciji WHO je to dvoje združeno: zdravje ni le odsotnost bolezni, ampak tudi fizično, psihično in socialno dobro počutje. Po Beattieju pa zdravje lahko klasificiramo tudi glede na tip znanja, ki stoji za določenim pojmovanjem, glede na socialno politično filozofijo in kulturno določenost pojmovanja. Tako glede na tip znanja ločimo biopatološki, ekološki, biografski in skupnostni model zdravja, glede na socialno politično filozofijo model deficita, deprivacije, možnosti in emancipacijski model ter glede na kulturo kulturo podrejenosti, nadzorovanja, individualizma in sodelovanja.
RAZLOŽI EKOLOŠKI M0DEL ZDRAVJA
Je model zdravja glede na tip znanja. Obravnava zdravje z aplikacijo naravoslovnih znanosti – humana ekologija na skupnostne pojave. Zdravje razume kot rezultat ravnotežja med človekom in okoljem. Pri obravnavi interakcij med organizmom in okoljem ocenjuje ustreznost in neustreznost tveganja (ustreznost živil, vode, zraka…). Dejavnosti ekološkega modela zdravja so ekologija, higiena, zdravstveno inžinirstvo, nosilci dejavnosti pa javno zdravstvo, zdravniki, zdravstveni inšpektorji in zdr.inženirji.
FUNKCIONALISTNIČNO POJMOVANJE ZDRAVJA
Funkcionalizem smatra zdravje kot sredstvo za dobro funkcioniranje družbe. Je normalno stanje, ko človek lahko opravlja svoje družbene vloge in s tem omogoča preživetje skupnosti. Bolezen razume kot obliko družbene deviance. Vsak zdrav posameznik ima številne družbene vloge, zaradi katerih družba lahko preživi. Ob disfunkciji mu zdravstvena institucija lahko podeli status (vlogo) bolnika. S tem pridobi določene pravice in dolžnosti s ciljem ponovno pridobiti zdravje, da bo lahko zopet igral svoje normalne družbene vloge. Funkcionalizem predpostavlja absolutno avtoriteto zdravnika, ki ima funkcijo družbenega nadzora s tem, ko je pooblaščen, da določa, kdo je bolnik, koga in kako zdraviti. Funkcionalizem je konzervativen, zgreši dejstvo, da se družba razvija. Pojem vloge bolnika , ki naj bi bila začasna, ob porastu kroničnih obolenj in starejšega prebivalstva ni več primeren. Tudi odnos zdravnika do bolnika mora iz avtoritativnega preiti v partnerski.
POMANJKLJIVOST FUNKCIONALISTIČNEGA POJMOVANJA ZDRAVSTVA
VPLIV KULTURE NA POJMOVANJE ZDRAVSTVA
Posameznikov pogled na svet je v veliki meri kulturno pogojen, se pravi, da mu ga je oblikovalo njegovo socialno okolje. Na kakšen način se to dogaja, nam pomagata odgovoriti koncepte mreže in skupine. Mreža je sistem pravil in omejitev v neki kulturi in je lahko gosta (stroga, precizna pravila) ali redka (vse je stvar pogajanj). Skupina pa nam pove, kako je posameznik povezan z drugimi v skupini: močna skupina pomeni izrazit občutek pripadnosti, skupina je pomembnejša od posameznika, v šibki skupini pa se posamezniki lahko uveljavijo in imajo povezave navzven. Tako nastanejo štirje tipi kulture: kultura podrejenosti (gosta mreža in šibka skupina), kultura nadzorovanja (gosta mreža in močna skupina), kultura individualizma (redka mreža in šibka skupina) ter kultura sodelovanja (redka mreža in močna skupina).
PRIMERJAJTE SKUPNOSTI IN BIOGRAFSKI MODEL POJMOVANJA ZDRAVJA
Skupnostni model pojmovanja zdravja razume zdravje v okviru humanističnega znanja kot zdravje skupnosti. Zdravje je tisto, za kar se skupnost dogovori, da je. Obravnava človeka v družbenih odnosih, v okolju, njegovo povezanost oziroma odtujitev v skupnosti. Zagovorniki, skupnostni delavci… za vzpostavljanje zdravja uporabljajo diskusijo, ustno zgodovino in avtobiografijo. Pri biografskem modelu pa gre za psihološki pristop, ki v okviru humanističnega znanja obravnava posameznika in njegove osebne težave. Zdravje pojmuje kot dobro delovanje človekove psihe in obvladovanje lastnih težav. Psihoterapevti, soc.delavci, svetovalci za vzpostavljanje zdravja uporabljajo pogovor, biografijo, študijo primera, osebno svetovanje.
PREDSTAVITEV IN KRITIKA BIOPATOLOŠKEGA MODELA ZDRAVJA
Biopatološki model zdravja izhaja iz naravoslovnega znanja in obravnava posameznika. Človeka pojmuje kot živ sistem z nekimi fiziološkimi značilnostmi, ki so merljive in so pri zdravem človeku v mejah normale. Nosilci dejavnosti za vzpostavljanje zdravja (kliniki, paramedicinski delavci) na osnovi biomedicinskih znanosti preiskujejo človeški organizem kot mehanizem in iščejo odstopanja od normale, ki pomenijo bolezensko stanje. Tipične dejavnosti za vzpostavljanje zdravja so patologija, kirurgija, kemoterapija…
MARKSISTIČNO POJMOVANJE ZDRAVJA IN ZAGOTAVLJANJA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
Marksizem pojmuje zdravje kot rezultat konfliktov temeljnega družbenega odnosa. Odvisno je od delovnega okolja in ekonomskih odnosov in je predvsem odraz družbene neenakosti. Sistem zdravstvenega varstva bi moral temeljiti na solidarnosti, pravičnosti, enako za vse. Marksizem trdi, da so družbeni razredi vzrok za razlike v družbi, zato bi bilo potrebno uveljavit brezrazredno družbo, v kateri bi imeli vsi enake možnosti (tudi za zdravje, bolezen, zdravstveno varstvo)
VPLIV ZNANOSTI NA POJMOVANJE ZDRAVJA
= rezultat vpliva znanosti
Na pojmovanje zdravja drugače vplivajo naravoslovne (trde) kot družboslovne (mehke) znanosti. Naravoslovne znanosti pojmujejo zdravje kot stanje, ko ni odstopanja od normale, ki je določena s predpisi. Obravnava posamezni človeški organizem kot mehanizem in interakcije med organizmom in okoljem (biopatološki in ekološki model zdravja). Družboslovne znanosti pojmujejo zdravje kot sposobnost posameznika, da lahko obvladuje težave, oz. skupine same opredelijo, kaj je zdravje. Kaj je zdravje mehke znanosti ne opredelijo s predpisi (biografski in skupnostni model zdravja). Rezultat vpliva znanosti so različni pristopi, obravnava, ocenjevalni kriteriji, dejavnosti in nosilci dejavnosti.
ZDRAVSTVENO DELO V DRUŽINAH
Zdravstveno delo je delo za izboljšanje, vračanje, ohranjanje zdravja in vključuje vse aktivnosti, ki so namenjene skrbi za zdravje. Poteka formalno (zdravstvene organizacije) in neformalno na različnih področjih. Zelo pomembno je neformalno zdravstveno delo v družini, kjer poteka večina zdravstvene nege in zdravljenja. Večino obremenitev na tem področju prevzemajo ženske (skrb za otroke, starejše, invalide…). Še zlasti so izpostavljene matere z odgovornostjo za vzgojo, higienske navade otrok, zdravo prehrano, cepljenje, šolo… Različni avtorji navajajo različne vzroke za večjo obremenjenost žensk. Vsekakor gre za niže vrednoteno delo, ki izvajalcu ne prinaša moči in ugleda, čeprav je zelo pomembno in zahtevno. Družina pa je tudi ciljna skupina – prejemnik formalnega zdravstvenega dela – patronažne službe.To delo zahteva zavezništvo in partnersko sodelovanje med zdr.delavci in družino.
ZAKAJ JE GOFFMAN PSIHIATRIČNE ANALIZE POIMENIVAL TOTALNE INSTITUCIJE?
E. Goffman je proučeval depriviligirane družbene skupine. Zanimal ga je pogled z dna. Njegov raziskovalni problem je bilo ohranjanje osebne identitete. Ugotavljal je, da se v institucijah, kjer je vse delo in vedenje omejeno s strogimi predpisi in vertikalno hierarhijo (= totalne institucije) pojavijo interakcije z močno negativnim vplivom na identiteto depriviligiranih skupin. Ti ljudje za ohranjanje svoje identitete razvijejo poseben obrambni mehanizem – prilagodijo se samo površinsko, skrivaj pa ohranjajo svojo kulturo - subkultura pritoževanja
PROFESIJA…..ZAŽELENO STANJE? utemelji odgovor
Status profesije zahteva od poklicne skupine visoko stopnjo ekspertnega znanja, nadzor nad lastnim delom in visoko etično zavest, da so interesi klienta pred lastnimi interesi. Poklicna skupina pa si s profesionalizacijo pridobi tudi monopol nad določeno dejavnostjo, ugled, moč, višje dohodke … Višja stopnja izobrazbe, družbeno priznan ugled poklica, priznano avtonomno področje dela in primerno nagrajevanje bi pomembno prispevalo k boljši samopodobi MS in njihovi zavzetosti za strokovno kvalitetno delo. S tega vidika je profesija zaželeno stanje, vendar je v ZN potrebna neka nova, drugačna oblika, v kateri se namesto avtoritativnega odnosa uveljavi partnerski odnos vseh sodelujočih, diskusija namesto distance, približevanje B/V, vzpostavljanje skupnosti, podpore in pomoči pri osamosvajanju, znanje in izkušnje pa naj bi uporabljali tudi za povečanje znanja B/V.
ZNANJE, MOČ, ETIKA SO ZNAČILNOSTI PROFESIJ.
ALI TO DRŽI TUDI ZA POKLIC, V KATEREGA VSTOPAŠ?
PREDSTAVI RAZISKAVO SJM
Raziskava poteka na FDV v okviru Inštituta za raziskavo SJM že od leta 1968. Gre za metodološko neoporečno longitudinalno raziskavo, ki jo financira država. Raziskava omogoča mednarodne primerjave. Poteka skoraj vsako leto in sicer terensko na reprezentativnem vzorcu odrasle slov. populacije (okoli 2000 anketirancev). Raziskovalni instrument je vprašalnik, ki obsega več vsebinskih sklopov pretežno zaprtih vprašanj s področja različnih družbenih pojavov. V letih 1981/82, 94 in 96 so merili stališča, mnenja in ravnanja ljudi v zvezi z zdravjem in zdravstvom. Ugotovili so, da ljudje z višjo izobrazbo bolje skrbijo za zdravje (prehrana, gibanje) in lastno zdravje tudi ocenijo kot kvalitetnejše od manj izobraženih. Tudi občutek sreče je pogostejši pri izobraženih, vendar pa s starostjo pri vseh močno upada. Z višino izobrazbe narašča št. preventivnih pregledov. Zadovoljstvo z zdravstveno službo od l. 82 do 96 stalno upada. Kakovost življenja so raziskovali z vidika materialnih, socialnih in personalnih potreb s pomočjo objektivnih in subjektivnih kazalcev. Ugotavljali so povezavo med socialno ekonomskim stanjem in dejavniki tveganja. Te raziskave so pokazale, da so zdravstveno najbolj ogrožena skupina ljudi starejši moški z nizko izobrazbo, saj na zdrav način življenja vplivajo predvsem starost (tel. aktivnost, alkohol), spol (kajenje, alkohol) in izobrazba (tel.aktivnost, prehrana). Slabše zdr. stanje je značilno za tiste skupine, ki so tudi sicer na slabšem v družbi: starejši, ženske, manj izobraženi, manj premožni
KAKO LAHKO UGOTOVITVE IZ RAZISKAVE SJM KORISTIJO PRI NAČRTOVANJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA?
Ugotovitve SJM nam povedo, kako se gibljejo nekateri družbeni pojavi, ki imajo vpliv na zdravje. Prikažejo prisotnost dejavnikov tveganja, življenjski slog ljudi po kategorijah (starosti, spolu, izobrazbi…). Dajo nam tudi podatke o duševnem in socialnem zdravju ljudi (občutek sreče, žalosti, stiki z ljudmi…). Pomembno je tudi ugotavljanje zadovoljstva (in vzrokov) z zdravstveno službo. Na osnovi tako dobljenih podatkov lahko kritično ocenimo dosedanje in trenutno organiziranost zdravstvene službe in predvidevamo, kakšne bodo potrebe po zdravstvu v prihodnosti, postavljamo nove cilje, reorganiziramo zdr.službo…, da bi dosegli čim višjo stopnjo zdravja in zadovoljstva ljudi.
PREDSTAVITEV VZORCEV RAZISKAVE SJM
Raziskava SJM poteka longitudinalno, na reprezentativnem vzorcu slovenske populacije odraslih in obsega okoli 2000, občasno 1000 anketirancev. Med njimi je enak delež družbenih kategorij kot v osnovni populaciji odraslih državljanov Slovenije (npr. več žensk kot moških, več starejših, malo visoko izobraženih, pravo razmerje prebivalcev iz mest in podeželja…). Podatki (odgovori na pretežno zaprta anketna vprašanja), ki jih anketarji zbirajo na domovih anketirancev, so nato statistično obdelani. Rezultati kažejo letne preseke stališč in mnenj Slovencev o različnih družbenih pojavih, lahko po kategorijah prebivalcev.
JE TELO BIOLOŠKI ALI DRUŽBENI POJAV? ZAKAJ?
Pojmovanje telesa razdelimo v tri skupine: naturalistično (človeško telo, vedenje, odnosi imajo biološko osnovo, iz katere izhajajo številne osebnostne značilnosti), družbeno – konstruktivistično (smatra, da je telo materialna osnova, ki jo oblikuje družbeno ravnanje in okolje, oz. da družba določa razumevanje fizičnega telesa) ter fenomenološko (bistvo živega telesa je namenskost, smiselnost, poudarja pomen duševnosti in osebnosti – ob bolezni se pojavi refleksija telesa in iskanje smisla). Meni je najbližja trditev, da je telo nedokončan biološki in družbeni pojav: telo se stalno spreminja zaradi vzgoje, življenjskega sloga, znanja in sposobnosti za intervencije v telo. Posameznik lahko vpliva na svoje telo, ki je del njegove samopodobe. Hkrati pa med posamezniki potekajo interakcije, ki ustvarjajo družbo. Posameznik vstopa v družbo, ki že ima izdelana pravila obnašanja, katera naj bi tudi on upošteval,če hoče ostati del nje (civilizacija telesa).
PREDSTAVITE 3 RAVNI ANALIZE, KI JIH UPORABLJA ZDRAVSTVENA SOCIOLOGIJA ZA PROUČEVANJE ZDRAVJA IN BOLEZNI
- izkušnja zdravja in bolezni iz perspektive posameznika, npr. kako doživlja lastno telo v primeru bolezni (odtujeno). Za to raven so primerni metodološki pristopi fenomenologije (opis pojava) in simboličnega interakcionizma, ki začne raziskavo na ravni posameznika.
- družbena konstrukcija bolezni, ko zdravstveni delavci (v okviru institucij) nadzorujejo in klasificirajo posameznike (dodelijo vlogo bolnika). Metodološki pristopi so enaki kot pri obravnavi posameznika.
- družba z organizacijo sistemov zdr.varstva, odnos le teh do države in gospodarstva, družbena neenakost v posamezni družbi in med družbami. Na tem nivoju se izvajajo makro sociološke analize. Najustreznejši metodološki pristop daje politična ekonomija in makro sociologija.
UČINKI DRUŽBENIH PROCESOV RACIONALIZACIJE NA ZDRAVSTVENO OBRAVNAVO BOLEZNI
Formalno organizirani sistemi (produkcija, trg, ekonomija, država), ki jih vodi želja po moči in profitu, v procesu racionalizacije težijo k rasti in ekspanziji proizvodnje in moči. To vpliva na svet življenja (tudi zdravstveno obravnavo bolezni) tako, da se aktivnosti formalno organizirajo in selijo v sistem (institucijo), da bi olajšali življenje. Tako skrb za bolne postane plačan poklic. Svet življenja se podredi sistemu, ki je organiziran po principu učinkovitosti in racionalnosti in nima prostora za njegove vrednote (prijaznost, podpora, skrb…). Te je možno uveljavit le s komunikacijsko akcijo – skozi svobodno in enakopravno razpravo.
KAKO SO DEJAVNIKI TVEGANJA RAZPOREJENI PO RAZLIČNIH DRUŽBENIH KATEGORIJAH V SLO (po spolu, starosti, izobrazbi)?
- Po spolu: ženske so manj ogrožene zaradi kajenja in pitja alkohola ter bolj ogrožene zaradi fizične neaktivnosti kot moški
- Po starosti: kajenje ogroža predvsem mlado in srednjo starostno skupino, pitje alkohola in fizična neaktivnost se z leti stopnjujeta
- Po izobrazbi: kajenja je nekoliko več med poklicno in srednje izobraženimi, je pa med njimi nekaj manj prekomernega pitja, telesna neaktivnost pa je z višjo stopnjo izobrazbe manj prisotna. Glede na izobrazbo so najbolj ogroženi tisti z nedokončano OŠ.
Na splošno so najbolj ogroženi starejši moški z nizko izobrazbo, saj je pri njih prisotnih največ dejavnikov tveganja. Ženske pa so najbolj ogrožene zaradi fizične neaktivnosti.
