IZPITNA VPRAŠANJA 1

Question 1

PREDMET SOCIOLOGIJE

Answer 1

Predmet sociologije je interakcija posameznikov in skupin v družbi ter zakonitosti delovanja in razvoja družbe. Na znanstven način išče odgovore na vprašanja, kako in zakaj družba deluje tako, kot deluje. S tega vidika obravnava tudi zdravje, bolezen in zdravstveno delo. Posameznika (mikrosociologija) ali skupnost (makrosociologija) obravnava kot objektivna ali kot subjektivna dejstva. Pri tem uporablja različne teoretične pristope: demografija, epidemiologija, interakcionizem, marksizem, feminizem, funkcionalizem…

Question 2

KAJ JE SOCIOLOGIJA IN ZAKAJ NASTANE?

Answer 2

Sociologija je znanost, ki sistematično proučuje človeške družbe. Odkriva značilnosti družbenih pojavov, ugotavlja zakonitosti v družbi. Proučuje tako posameznika, ki deluje v družbi, kot tudi družbene strukture in odnose. Želi pogledati v ozadje pojavov v družbi, pod površje, za videz stvari. Pri tem uporablja posebne metode in tehnike, ki zagotavljajo večjo veljavnost ugotovitev. Sociologija je nastala v 19. stoletju pod vplivom revolucij, ki so prinesle velike družbene in ekonomske spremembe, novo razmišljanje, da je možno družbo spreminjati v želeno smer ter konec prepovedanih tem za raziskovalno področje.

Question 3

NAMENI IN POMENI SOCIOLOGIJE

Answer 3

Namen sociologije je pojasniti specifični pristop, ki ga ima k družbenim pojavom, kot sta zdravje in bolezen. Osvetliti želi nakatere teoretične pristope in njihovo uporabnost za pojasnjevanje zdravja in bolezni ter predstaviti področja, ravni in načine proučevanja zdravstvene sociologije. Pomen sociologije je v tem, da nam pokaže stvari iz drugega zornega kota, odstre pogled pod površje, naredi stvari »prozorne« (prim. Skodelica kave).

Question 4

VPLIV INDUSTRIJSKE REVOLUCIJE IN RAZVOJ SOCIOLOGIJE

Answer 4

Industrijska revolucija je konec 18. in 19. stol. povzročila velike družbene in ekonomske spremembe. Ustvarila je tudi prepričanje, da je možno nadzorovati sile, na katere človek doslej ni mogel vplivati. Prekinila je tradicionalno kmečko gospodarstvo in povzročila selitev prebivalstva iz podeželja v mesta. Pojavile so se velike razredne razlike, revščina in pomanjkanje. To je spodbudilo nekatere človekoljube, da so proučevali življenjske razmere revnih. Razvila se je tradicija proučevanja socialnih in socialno medicinskih problemov. Nove družbene pojave so začeli razlagati s pomočjo znanstvenega pristopa v okviru nove znanosti – sociologije.

Question 5

MAKSIMALNA RAZLAGA ZDRAVSTVA

Answer 5

Zdravje nas zanima na kognitivni ravni, na ravni družbene akcije in na ravni vrednot in norm (kaj je, kaj smo zanj pripravljeni storiti in koliko nam pomeni). Najpogosteje opis zdravj izhaja iz biomedicinskega stališča kot odsotnost bolezni ali pa iz subjektivnih občutkov in počutja. V definiciji WHO je to dvoje združeno: zdravje ni le odsotnost bolezni, ampak tudi fizično, psihično in socialno dobro počutje. Po Beattieju pa zdravje lahko klasificiramo tudi glede na tip znanja, ki stoji za določenim pojmovanjem, glede na socialno politično filozofijo in kulturno določenost pojmovanja. Tako glede na tip znanja ločimo biopatološki, ekološki, biografski in skupnostni model zdravja, glede na socialno politično filozofijo model deficita, deprivacije, možnosti in emancipacijski model ter glede na kulturo kulturo podrejenosti, nadzorovanja, individualizma in sodelovanja.

Question 6

RAZLOŽI EKOLOŠKI M0DEL ZDRAVJA

Answer 6

Je model zdravja glede na tip znanja. Obravnava zdravje z aplikacijo naravoslovnih znanosti – humana ekologija na skupnostne pojave. Zdravje razume kot rezultat ravnotežja med človekom in okoljem. Pri obravnavi interakcij med organizmom in okoljem ocenjuje ustreznost in neustreznost tveganja (ustreznost živil, vode, zraka…). Dejavnosti ekološkega modela zdravja so ekologija, higiena, zdravstveno inžinirstvo, nosilci dejavnosti pa javno zdravstvo, zdravniki, zdravstveni inšpektorji in zdr.inženirji.

Question 7

FUNKCIONALISTNIČNO POJMOVANJE ZDRAVJA

Answer 7

Funkcionalizem smatra zdravje kot sredstvo za dobro funkcioniranje družbe. Je normalno stanje, ko človek lahko opravlja svoje družbene vloge in s tem omogoča preživetje skupnosti. Bolezen razume kot obliko družbene deviance. Vsak zdrav posameznik ima številne družbene vloge, zaradi katerih družba lahko preživi. Ob disfunkciji mu zdravstvena institucija lahko podeli status (vlogo) bolnika. S tem pridobi določene pravice in dolžnosti s ciljem ponovno pridobiti zdravje, da bo lahko zopet igral svoje normalne družbene vloge. Funkcionalizem predpostavlja absolutno avtoriteto zdravnika, ki ima funkcijo družbenega nadzora s tem, ko je pooblaščen, da določa, kdo je bolnik, koga in kako zdraviti. Funkcionalizem je konzervativen, zgreši dejstvo, da se družba razvija. Pojem vloge bolnika , ki naj bi bila začasna, ob porastu kroničnih obolenj in starejšega prebivalstva ni več primeren. Tudi odnos zdravnika do bolnika mora iz avtoritativnega preiti v partnerski.

Question 8

POMANJKLJIVOST FUNKCIONALISTIČNEGA POJMOVANJA ZDRAVSTVA

Question 9

VPLIV KULTURE NA POJMOVANJE ZDRAVSTVA

Answer 9

Posameznikov pogled na svet je v veliki meri kulturno pogojen, se pravi, da mu ga je oblikovalo njegovo socialno okolje. Na kakšen način se to dogaja, nam pomagata odgovoriti koncepte mreže in skupine. Mreža je sistem pravil in omejitev v neki kulturi in je lahko gosta (stroga, precizna pravila) ali redka (vse je stvar pogajanj). Skupina pa nam pove, kako je posameznik povezan z drugimi v skupini: močna skupina pomeni izrazit občutek pripadnosti, skupina je pomembnejša od posameznika, v šibki skupini pa se posamezniki lahko uveljavijo in imajo povezave navzven. Tako nastanejo štirje tipi kulture: kultura podrejenosti (gosta mreža in šibka skupina), kultura nadzorovanja (gosta mreža in močna skupina), kultura individualizma (redka mreža in šibka skupina) ter kultura sodelovanja (redka mreža in močna skupina).

Question 10

PRIMERJAJTE SKUPNOSTI IN BIOGRAFSKI MODEL POJMOVANJA ZDRAVJA

Answer 10

Skupnostni model pojmovanja zdravja razume zdravje v okviru humanističnega znanja kot zdravje skupnosti. Zdravje je tisto, za kar se skupnost dogovori, da je. Obravnava človeka v družbenih odnosih, v okolju, njegovo povezanost oziroma odtujitev v skupnosti. Zagovorniki, skupnostni delavci… za vzpostavljanje zdravja uporabljajo diskusijo, ustno zgodovino in avtobiografijo. Pri biografskem modelu pa gre za psihološki pristop, ki v okviru humanističnega znanja obravnava posameznika in njegove osebne težave. Zdravje pojmuje kot dobro delovanje človekove psihe in obvladovanje lastnih težav. Psihoterapevti, soc.delavci, svetovalci za vzpostavljanje zdravja uporabljajo pogovor, biografijo, študijo primera, osebno svetovanje.

Question 11

PREDSTAVITEV IN KRITIKA BIOPATOLOŠKEGA MODELA ZDRAVJA

Answer 11

Biopatološki model zdravja izhaja iz naravoslovnega znanja in obravnava posameznika. Človeka pojmuje kot živ sistem z nekimi fiziološkimi značilnostmi, ki so merljive in so pri zdravem človeku v mejah normale. Nosilci dejavnosti za vzpostavljanje zdravja (kliniki, paramedicinski delavci) na osnovi biomedicinskih znanosti preiskujejo človeški organizem kot mehanizem in iščejo odstopanja od normale, ki pomenijo bolezensko stanje. Tipične dejavnosti za vzpostavljanje zdravja so patologija, kirurgija, kemoterapija…

Question 12

MARKSISTIČNO POJMOVANJE ZDRAVJA IN ZAGOTAVLJANJA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA

Answer 12

Marksizem pojmuje zdravje kot rezultat konfliktov temeljnega družbenega odnosa. Odvisno je od delovnega okolja in ekonomskih odnosov in je predvsem odraz družbene neenakosti. Sistem zdravstvenega varstva bi moral temeljiti na solidarnosti, pravičnosti, enako za vse. Marksizem trdi, da so družbeni razredi vzrok za razlike v družbi, zato bi bilo potrebno uveljavit brezrazredno družbo, v kateri bi imeli vsi enake možnosti (tudi za zdravje, bolezen, zdravstveno varstvo)

Question 13

VPLIV ZNANOSTI NA POJMOVANJE ZDRAVJA
= rezultat vpliva znanosti

Answer 13

Na pojmovanje zdravja drugače vplivajo naravoslovne (trde) kot družboslovne (mehke) znanosti. Naravoslovne znanosti pojmujejo zdravje kot stanje, ko ni odstopanja od normale, ki je določena s predpisi. Obravnava posamezni človeški organizem kot mehanizem in interakcije med organizmom in okoljem (biopatološki in ekološki model zdravja). Družboslovne znanosti pojmujejo zdravje kot sposobnost posameznika, da lahko obvladuje težave, oz. skupine same opredelijo, kaj je zdravje. Kaj je zdravje mehke znanosti ne opredelijo s predpisi (biografski in skupnostni model zdravja). Rezultat vpliva znanosti so različni pristopi, obravnava, ocenjevalni kriteriji, dejavnosti in nosilci dejavnosti.

Question 14

ZDRAVSTVENO DELO V DRUŽINAH

Answer 14

Zdravstveno delo je delo za izboljšanje, vračanje, ohranjanje zdravja in vključuje vse aktivnosti, ki so namenjene skrbi za zdravje. Poteka formalno (zdravstvene organizacije) in neformalno na različnih področjih. Zelo pomembno je neformalno zdravstveno delo v družini, kjer poteka večina zdravstvene nege in zdravljenja. Večino obremenitev na tem področju prevzemajo ženske (skrb za otroke, starejše, invalide…). Še zlasti so izpostavljene matere z odgovornostjo za vzgojo, higienske navade otrok, zdravo prehrano, cepljenje, šolo… Različni avtorji navajajo različne vzroke za večjo obremenjenost žensk. Vsekakor gre za niže vrednoteno delo, ki izvajalcu ne prinaša moči in ugleda, čeprav je zelo pomembno in zahtevno. Družina pa je tudi ciljna skupina – prejemnik formalnega zdravstvenega dela – patronažne službe.To delo zahteva zavezništvo in partnersko sodelovanje med zdr.delavci in družino.

Question 15

ZAKAJ JE GOFFMAN PSIHIATRIČNE ANALIZE POIMENIVAL TOTALNE INSTITUCIJE?

Answer 15

E. Goffman je proučeval depriviligirane družbene skupine. Zanimal ga je pogled z dna. Njegov raziskovalni problem je bilo ohranjanje osebne identitete. Ugotavljal je, da se v institucijah, kjer je vse delo in vedenje omejeno s strogimi predpisi in vertikalno hierarhijo (= totalne institucije) pojavijo interakcije z močno negativnim vplivom na identiteto depriviligiranih skupin. Ti ljudje za ohranjanje svoje identitete razvijejo poseben obrambni mehanizem – prilagodijo se samo površinsko, skrivaj pa ohranjajo svojo kulturo - subkultura pritoževanja

Question 16

PROFESIJA…..ZAŽELENO STANJE? utemelji odgovor

Answer 16

Status profesije zahteva od poklicne skupine visoko stopnjo ekspertnega znanja, nadzor nad lastnim delom in visoko etično zavest, da so interesi klienta pred lastnimi interesi. Poklicna skupina pa si s profesionalizacijo pridobi tudi monopol nad določeno dejavnostjo, ugled, moč, višje dohodke … Višja stopnja izobrazbe, družbeno priznan ugled poklica, priznano avtonomno področje dela in primerno nagrajevanje bi pomembno prispevalo k boljši samopodobi MS in njihovi zavzetosti za strokovno kvalitetno delo. S tega vidika je profesija zaželeno stanje, vendar je v ZN potrebna neka nova, drugačna oblika, v kateri se namesto avtoritativnega odnosa uveljavi partnerski odnos vseh sodelujočih, diskusija namesto distance, približevanje B/V, vzpostavljanje skupnosti, podpore in pomoči pri osamosvajanju, znanje in izkušnje pa naj bi uporabljali tudi za povečanje znanja B/V.

Question 17

ZNANJE, MOČ, ETIKA SO ZNAČILNOSTI PROFESIJ.
ALI TO DRŽI TUDI ZA POKLIC, V KATEREGA VSTOPAŠ?

Question 18

PREDSTAVI RAZISKAVO SJM

Answer 18

Raziskava poteka na FDV v okviru Inštituta za raziskavo SJM že od leta 1968. Gre za metodološko neoporečno longitudinalno raziskavo, ki jo financira država. Raziskava omogoča mednarodne primerjave. Poteka skoraj vsako leto in sicer terensko na reprezentativnem vzorcu odrasle slov. populacije (okoli 2000 anketirancev). Raziskovalni instrument je vprašalnik, ki obsega več vsebinskih sklopov pretežno zaprtih vprašanj s področja različnih družbenih pojavov. V letih 1981/82, 94 in 96 so merili stališča, mnenja in ravnanja ljudi v zvezi z zdravjem in zdravstvom. Ugotovili so, da ljudje z višjo izobrazbo bolje skrbijo za zdravje (prehrana, gibanje) in lastno zdravje tudi ocenijo kot kvalitetnejše od manj izobraženih. Tudi občutek sreče je pogostejši pri izobraženih, vendar pa s starostjo pri vseh močno upada. Z višino izobrazbe narašča št. preventivnih pregledov. Zadovoljstvo z zdravstveno službo od l. 82 do 96 stalno upada. Kakovost življenja so raziskovali z vidika materialnih, socialnih in personalnih potreb s pomočjo objektivnih in subjektivnih kazalcev. Ugotavljali so povezavo med socialno ekonomskim stanjem in dejavniki tveganja. Te raziskave so pokazale, da so zdravstveno najbolj ogrožena skupina ljudi starejši moški z nizko izobrazbo, saj na zdrav način življenja vplivajo predvsem starost (tel. aktivnost, alkohol), spol (kajenje, alkohol) in izobrazba (tel.aktivnost, prehrana). Slabše zdr. stanje je značilno za tiste skupine, ki so tudi sicer na slabšem v družbi: starejši, ženske, manj izobraženi, manj premožni

Question 19

KAKO LAHKO UGOTOVITVE IZ RAZISKAVE SJM KORISTIJO PRI NAČRTOVANJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA?

Answer 19

Ugotovitve SJM nam povedo, kako se gibljejo nekateri družbeni pojavi, ki imajo vpliv na zdravje. Prikažejo prisotnost dejavnikov tveganja, življenjski slog ljudi po kategorijah (starosti, spolu, izobrazbi…). Dajo nam tudi podatke o duševnem in socialnem zdravju ljudi (občutek sreče, žalosti, stiki z ljudmi…). Pomembno je tudi ugotavljanje zadovoljstva (in vzrokov) z zdravstveno službo. Na osnovi tako dobljenih podatkov lahko kritično ocenimo dosedanje in trenutno organiziranost zdravstvene službe in predvidevamo, kakšne bodo potrebe po zdravstvu v prihodnosti, postavljamo nove cilje, reorganiziramo zdr.službo…, da bi dosegli čim višjo stopnjo zdravja in zadovoljstva ljudi.

Question 20

PREDSTAVITEV VZORCEV RAZISKAVE SJM

Answer 20

Raziskava SJM poteka longitudinalno, na reprezentativnem vzorcu slovenske populacije odraslih in obsega okoli 2000, občasno 1000 anketirancev. Med njimi je enak delež družbenih kategorij kot v osnovni populaciji odraslih državljanov Slovenije (npr. več žensk kot moških, več starejših, malo visoko izobraženih, pravo razmerje prebivalcev iz mest in podeželja…). Podatki (odgovori na pretežno zaprta anketna vprašanja), ki jih anketarji zbirajo na domovih anketirancev, so nato statistično obdelani. Rezultati kažejo letne preseke stališč in mnenj Slovencev o različnih družbenih pojavih, lahko po kategorijah prebivalcev.

Question 21

JE TELO BIOLOŠKI ALI DRUŽBENI POJAV? ZAKAJ?

Answer 21

Pojmovanje telesa razdelimo v tri skupine: naturalistično (človeško telo, vedenje, odnosi imajo biološko osnovo, iz katere izhajajo številne osebnostne značilnosti), družbeno – konstruktivistično (smatra, da je telo materialna osnova, ki jo oblikuje družbeno ravnanje in okolje, oz. da družba določa razumevanje fizičnega telesa) ter fenomenološko (bistvo živega telesa je namenskost, smiselnost, poudarja pomen duševnosti in osebnosti – ob bolezni se pojavi refleksija telesa in iskanje smisla). Meni je najbližja trditev, da je telo nedokončan biološki in družbeni pojav: telo se stalno spreminja zaradi vzgoje, življenjskega sloga, znanja in sposobnosti za intervencije v telo. Posameznik lahko vpliva na svoje telo, ki je del njegove samopodobe. Hkrati pa med posamezniki potekajo interakcije, ki ustvarjajo družbo. Posameznik vstopa v družbo, ki že ima izdelana pravila obnašanja, katera naj bi tudi on upošteval,če hoče ostati del nje (civilizacija telesa).

Question 22

PREDSTAVITE 3 RAVNI ANALIZE, KI JIH UPORABLJA ZDRAVSTVENA SOCIOLOGIJA ZA PROUČEVANJE ZDRAVJA IN BOLEZNI

Answer 22

• izkušnja zdravja in bolezni iz perspektive posameznika, npr. kako doživlja lastno telo v primeru bolezni (odtujeno). Za to raven so primerni metodološki pristopi fenomenologije (opis pojava) in simboličnega interakcionizma, ki začne raziskavo na ravni posameznika.
• družbena konstrukcija bolezni, ko zdravstveni delavci (v okviru institucij) nadzorujejo in klasificirajo posameznike (dodelijo vlogo bolnika). Metodološki pristopi so enaki kot pri obravnavi posameznika.
• družba z organizacijo sistemov zdr.varstva, odnos le teh do države in gospodarstva, družbena neenakost v posamezni družbi in med družbami. Na tem nivoju se izvajajo makro sociološke analize. Najustreznejši metodološki pristop daje politična ekonomija in makro sociologija.

Question 23

UČINKI DRUŽBENIH PROCESOV RACIONALIZACIJE NA ZDRAVSTVENO OBRAVNAVO BOLEZNI

Answer 23

Formalno organizirani sistemi (produkcija, trg, ekonomija, država), ki jih vodi želja po moči in profitu, v procesu racionalizacije težijo k rasti in ekspanziji proizvodnje in moči. To vpliva na svet življenja (tudi zdravstveno obravnavo bolezni) tako, da se aktivnosti formalno organizirajo in selijo v sistem (institucijo), da bi olajšali življenje. Tako skrb za bolne postane plačan poklic. Svet življenja se podredi sistemu, ki je organiziran po principu učinkovitosti in racionalnosti in nima prostora za njegove vrednote (prijaznost, podpora, skrb…). Te je možno uveljavit le s komunikacijsko akcijo – skozi svobodno in enakopravno razpravo.

Question 24

KAKO SO DEJAVNIKI TVEGANJA RAZPOREJENI PO RAZLIČNIH DRUŽBENIH KATEGORIJAH V SLO (po spolu, starosti, izobrazbi)?

Answer 24

• Po spolu: ženske so manj ogrožene zaradi kajenja in pitja alkohola ter bolj ogrožene zaradi fizične neaktivnosti kot moški
• Po starosti: kajenje ogroža predvsem mlado in srednjo starostno skupino, pitje alkohola in fizična neaktivnost se z leti stopnjujeta
• Po izobrazbi: kajenja je nekoliko več med poklicno in srednje izobraženimi, je pa med njimi nekaj manj prekomernega pitja, telesna neaktivnost pa je z višjo stopnjo izobrazbe manj prisotna. Glede na izobrazbo so najbolj ogroženi tisti z nedokončano OŠ.
  Na splošno so najbolj ogroženi starejši moški z nizko izobrazbo, saj je pri njih prisotnih največ dejavnikov tveganja. Ženske pa so najbolj ogrožene zaradi fizične neaktivnosti.

Question 25

FEMINISTIČNA RAZLAGA ŽENSKEGA ZDRAVJA

Answer 25

Feminizem obravnava vpliv spola na opredelitev bolezni in zdravljenja ter zdravljenje kot obliko moške kontrole nad ženskami. Doyalova, ki je raziskovala področje sociologije ženskega zdravja, kritizira model ženskega zdravja, ki izhaja predvsem iz ženske anatomije. Zdravje žensk je rezultat družbenega položaja, vplivov socialnega in kulturnega okolja. Nevarnosti za zdravje izhajajo iz značilnosti življenja žensk. Njihove življenjske razmere so v različnih družbah različne, vsem pa je skupna določena oblika podrejenosti žensk. V okviru medicine je zdravje žensk obravnavano predvsem z vidika njihove vloge v družbi (rojevanje, delo doma…) in ne kot dejavnik kakovosti življenja. Vir nevarnosti za žensko zdravje predstavlja dom (nasilje, delo, izčrpanosti), spolnost (okužbe, nasilje), rodnost (spol otroka, odločanje o št. otrok), rojevanje (maternalna umrljivost, poškodbe), plačano delo (vir fizičnega in duševnega stresa, manj plačano delo) in odvisnosti (več tihih, skritih odvisnosti – hrana, tbl,kava, pospravljanje, nakupi…). Doyalova vidi izhod iz obstoječega stanja v samopomoči in medsebojni pomoči.

Question 26

KATERE DRUŽBENE SKUPINE SO PO RAZISKAVI KAKOVOSTI ŽIVLJENJA V SLO NAJBOLJ ZDRAVSTVENO OGROŽENE IN ZAKAJ?

Answer 26

V raziskavi kakovosti življenja v SLO so ugotavljali zdravstveno ogroženost skupin s prisotnostjo dejavnikov tveganja (kajenje, prekomerno pitje, telesna neaktivnost). Vpliv na kakovost življenja ima izobrazba, starost in spol. Največ dejavnikov tveganja je prisotnih pri starejših moških z nizko izobrazbo. Nasploh se moški obnašajo bolj tvegano. Ženske so ogrožene zaradi fizične neaktivnosti. Na zdravstveno stanje vpliva položaj v družbi: družbeni pritiski, stresi na delovnem mestu, brezposelnost. S tega vidika ugotavljajo slabše zdravstveno stanje starejših, žensk, manj izobraženih in manj premožnih

Question 27

PREDSTAVITE DVOJNOST DRUŽBENEGA PROSTORA PO HABERMASU

Answer 27

Po Habermasu je družbeni prostor sestavljen iz sveta življenja in iz sistema. Svet življenja je zasebni svet, ki ni formalno organiziran. Njegovo vodilo je preživetje. Sem sodi reprodukcija ljudi, nega, skrb za nemočne, socializacija, razvoj osebnosti, prenos kulture… 耗 0a je formalno organiziran, njegovo temeljno gibalo je moč in denar. V sistem sodi produkcija stvari, trg, ekonomija, država. Težnja po moči in denarju zahteva racionalizacijo, ki pomeni rast in ekspanzijo proizvodnje, moči in profita. To pa zahteva tudi racionalizacijo na področju sveta življenja – iskanje smisla dejavnostim sveta življenja, njihovo organizacijo, formalizacijo in s tem selitev v sistem ter prevzem novih pravil igre. Racionalizacija v sistemu pomeni povečanje proizvodnje, kar pa v svetu življenja ni možno, zato nastane paradoks racionalnosti, ki grozi, da sistemizacija sčasoma življenje celo ogroža namesto da ga ohranja. Izhod iz tega položaja je možen s komunikacijsko akcijo, z uporabo razuma v korist vseh na osnovi svobodne in enakopravne razprave.

Question 28

PRITOŽEVALNA KULTURA KOT SREDSTVO PREŽIVETJA V TOTALNI INSTITUCIJI

Answer 28

Totalna institucija je institucija, v kateri je vse vedenje, delo, odnosi urejeno s strogimi pravili. Goffman je raziskoval ohranjanje identitete depriviligiranih skupin v taki instituciji. Reakcije priviligiranih slojev delujejo nanje destruktivno. Da lahko v taki družbi preživijo, razvijejo posebno subkulturo pritoževanja: na zunaj, površinsko se prilagodijo, skrivaj pa razvijejo svojo kulturo – se pritožujejo, kritizirajo in se trudijo razvrednotit priviligiran sloj (seveda le ta o tem nič ne ve). Tako se upirajo razvrednotenju lastne identitete.

Question 29

KAKO KULTURA NADZOROVANJA VPLIVA NA POJMOVANJE LJUDI O ZDRAVJU?

Answer 29

Kultura nadzorovanja razume zdravje vezano na skupnost (gosta mreža, močna skupina) in je povezana z ekološkim modelom zdravja ter paternalistično socialno filozofijo.

Question 30

KAKO KULTURA INDIVIDUALIZMA VPLIVA NA POJMOVANJE LJUDI O ZDRAVSTVU?

Answer 30

Kultura individualizma temelji na participativni socialni filozofiji in se veže na biografski model zdravja. Pomemben je osebni uspeh, samostojnost, zasebnost. Za zdravje bi moral skrbeti vsak sam.

Question 31

RAZLOGI ZA UPADANJE ZADOVOLJSTVA Z ZDRAVSTVENO SLUŽBO PRI PREBIVALCIH V SLO

Answer 31

Raziskava SJM v letih 1994 in 1996 je pokazala naraščanje nezadovoljstva z zdravstveno službo v SLO. Največ ljudi je nezadovoljnih zaradi dolgega čakanja pri zdravniku in dolgih čakalnih dob za specialiste, preiskave in operacije. Nezadovoljstvo veča tudi neenaka obravnava B/V, privilegiji, slaba organizacija, preveč administracije in neprijaznost zdravstvenega osebja. Hkrati z upadanjem zadovoljstva upada tudi zaupanje v zdravstveno službo.

Question 32

KAKŠEN VPLIV IMAJO CIVILIZACIJSKI PROCESI NA DELO V VAŠEM POKLICU?

Answer 32

Civilizacijski procesi vključujejo socializacijo, racionalizacijo in individualizacijo: ljudje se naučijo prikrivati nekatere funkcije telesa, nadzorujejo svoje občutke in razumevajo svoje telo ločeno od drugih. V našem poklicu se z vdiranjem v zasebnost (delo s telesi in njihovimi funkcijami) kršijo pravila običajnega obnašanja. Nepazljivo ravnanje MS s pacientom lahko privede do kočljivih situacij, občutka sramu in zadrege. Ms to znanje pridobi predvsem z izkušnjami, nosi uniformo, se profesionalno, stvarno obnaša,bolnik je v odvisnem in podrejenem položaju, MS zaščiti njegovo zasebnost, prosi svojce, da se med posegom umaknejo…

Question 33

KAKO LAHKO SOCIOLOGIJA POMAGA ZDRAVSTVENIM DELAVCEM PRI NJIHOVEM DELU?

Answer 33

Zdravje ljudi je v tesni povezanosti z družbenimi spremembami in strukturnimi značilnostmi določene družbe. Socilogija s svojimi metodami proučevanja družbe in pojavov v nji pomaga zdravstvenim delavcem videti stvari iz drugega zornega kota. Želi pogledati v ozadje družbenih pojavov in ugotavlja zakonitosti delovanja družbe. Te ugotovitve pomagajo zdr.delavcu razumeti zdravje in bolezen ter človeka kot posameznika in kot del družbe. S pomočjo socioloških ugotovitev lahko prepozna trenutno stanje zdravja, bolezni in zdravstva in predvidi stanje v prihodnosti ter nanj vpliva z načrtovanjem in usmerjanjem zdravstvene dejavnosti.

Question 34

KAKO DRUŽBENI PROCESI MODERNIZACIJE VPLIVAJO NA ZDRAVSTVENO STANJE LJUDI?

Answer 34

Boljše socialno ekonomske razmere, komunalna higiena, zdravstveno varstvo, večja proizvodnja hrane prinašajo zmanjšano število rojstev in vse daljšo življenjsko dobo, to pa staranje prebivalstva in s tem vse več kroničnih bolezni. Družbena slojevitost temelji predvsem na posedovanju lastnine in izobrazbi, kar prinaša mali delež višjega sloja in velik delež revnih. Pripadniki najnižjih slojev z nizkim dohodkom, nizko izobrazbo, brezposelni, invalidi, migranti, stari, ljudje v stresnih poklicih… so zdravstveno najbolj ogroženi in imajo otežen dostop do podpornih sistemov. Med temi skupinami se poleg kroničnih obolenj najpogosteje pojavljajo tudi bolezni, ki so veljale za skoraj izkoreninjene (TBC) in nove bolezni, ki jim sodobna medicina še ni kos (AIDS)

Question 35

ZAKAJ NAJVEČ ZDRAVSTVENEGA DELA V DRUŽINAH OPRAVIJO ŽENSKE?
odnos identitete

Answer 35

Za to obstaja več razlag. Nekateri trdijo, da gre za naravno funkcijo žensk. Psihoanalitiki trdijo, da se zaradi identifikacije deklic z materjo, ki v otroštvu skrbi za ljudi, tudi kasneje v življenju ženske čutijo pa bliže ljudem, medtem ko dečki v otroštvu do matere doživljajo drugačnost in se zato kasneje z ljudmi težje identificirajo. Verjetno najbolj drži razlaga, da so si moški zaradi moči prisvojili ugledna in bolje plačana dela, ženskam pa prepustili manj všečna in niže vrednotena dela, kamor spada tudi zdravstveno delo.

Question 36

KAJ POMENI CIVILIZACIJA TELESA PO ELIASU IN KAKŠNE POMENE IMA ZA POKLICNO ZDRAVSTVENO DELO?

Answer 36

Civilizacija telesa po Eliasu pomeni privzemanje pravil obnašanja, ki veljajo v neki družbi, da posameznik v nji pridobi določen položaj.

Proces vključuje tri elemente:

• socializacija, ko se ljudje naučijo prikrivati telesne funkcije, ki veljajo npr za odvratne. Telo postaja vse manj naravno in bolj družbeno
• racionalizacija, ko ljudje postajajo vse manj emocionalni in so sposobni nadzorovati svoje občutke, ter
• individualizacija, ko ljudje razumemo svoje telo ločeno od drugih in nam je pomembno, da vzdržujemo razdaljo do njih.

Rezultat teh procesov so »civilizirana telesa«, kar pomeni večjo samokontrolo ravnanja v zvezi s telesom, občutek sramu in zadržanosti. V poklicnem zdravstvenem delu se soočamo s položajem, ki je nasproten pravilom socializacije: B/V je nemočen, ne more nadzorovati svojih občutkov in telesnih funkcij, celo spodbujamo ga, da o njih govori in mu pri opravljanju teh funkcij tudi pomagamo in tako vdremo v njegovo zasebnost. Zdravstveni delavci moramo zelo previdno ravnati s pacientom, da se izognemo občutkom sramu, zadrege in napačnemu razumevanju naših aktivnosti.

Question 37

DRUŽINA KOT PREJEMNIK IN IZVAJALEC ZDRAVSTVENEGA DELA

Answer 37

Družina ima temeljno vlogo v neformalnem zdravstvenem delu, saj v nji poteka večina zdravstvene nege in zdravljenja. V družini se dogaja rojevanje, nega in socializacija otrok, zdravstvena vzgoja, skrb za starejše, invalide, psihična podpora, skrb za higieno, prehrana, oblačenje… Vendar zdravstveno delo v družini ni enakomerno porazdeljeno: največ dela opravijo ženske, posebno je poudarjena odgovornost matere za zdravje družinskih članov. Verjetno ta porazdelitev izhaja iz tega, da je zdravstveno delo v družini slabo vrednoteno, manj ugledno in zato kot večina manjvrednih del odrinjeno ženskam.
Družina je tudi prejemnik formalnega zdravstvenega dela in sicer je ciljna skupina v patronažnem zdravstvenem varstvu, kjer se poudarja zavezništvo in partnersko sodelovanje med zdr.delavci in družinami.

Question 38

PRIMERJAJ FUNKCIONALISTIČNO IN MARKSISTIČNO RAZLAGO ZDRAVJA

Answer 38

Funkcionalizem smatra zdravje kot sredstvo za dobro funkcioniranje družbe. Je normalno stanje, ko človek lahko opravlja svoje družbene vloge in s tem omogoča preživetje skupnosti. Ob disfunkciji zdravnik ugotovi bolezen (družbeni nadzor) in dodeli vlogo bolnika, ki prinaša določene pravice (počitek, zdravljenje, nadomestilo OD…) in dolžnosti (čimprej ponovno vzpostaviti zdravje – staro stanje in prevzeti svoje družbene vloge).Funkcionalizem je konzervativen, predpostavlja absolutno avtoriteto zdravnika in ne upošteva sodelovanja bolnika, kar pa je nujno pri obravnavi kroničnih bolezni.
Marksizem trdi, da je zdravje rezultat konfliktov temeljnega družbenega odnosa, ki je konflikt. Bolezen ni le biološki proces, temveč jo določajo tudi način produkcije in ekonomski odnosi. Nižji, revnejši sloji so manj zdravi, zato je potrebno eliminirat razredno družbo. Zdravje je rezultat družbene neenakosti in človekovega položaja v nji. Marksizem upošteva, da se družba ves čas spreminja, razvija. Zdravstvo v kapitalizmu postaja profitna dejavnost, ki omogoča zdravju škodljivo proizvodnjo, medicina prehaja v industrijski tip in je vse bolj specializirana in hierarhična,prinaša profit (zavarovalnice, farmacija…).

Question 39

KAKO VPLIVA SLOJEVITOST V DRUŽBI NA NEENAKOST V ZDRAVJU?

Answer 39

Družbena slojevitost pomeni razdelitev ljudi v skupine (zgornji, srednji, nižji sloj). V posamezni skupini imajo ljudje podoben ekonomski položaj, izobrazbo, ugled, zato pa tudi podoben življenjski slog. Raziskave so pokazale, da na zdravje vpliva ekonomski položaj, naravno in socialno okolje. Zato so ljudje nižjega sloja (revščina, slabe stanovanjske in higienske razmere, prehrana, manj zdravo delo…) bolj zdravstveno ogroženi, bolj nezdravo živijo in več zbolevajo, podporne službe pa so jim težje dostopne, kot ljudem višjih slojev.

Question 40

ZAKAJ NARAŠČA ZANIMANJE ZA TELO V SODOBNI SOCIOLOGIJI?

Answer 40

K zanimanju za telo so pripomogle širše družbene spremembe. Feministična gibanja (ženske) so si prizadevala za nadzorovanje lastnih teles v »moški« medicini, izpostavila so problem moške dominacije nad ženskami in s tem v zvezi status ženskega telesa. Tehnološke inovacije v zvezi z reprodukcijo zabrisujejo mejo med naravnim in družbenim telesom in postavljajo etične dileme. Staranje prebivalstva postavlja vprašanja o začetku, koncu in dolžini življenja, evtanaziji, kdo je lastnik telesa. V sodobni tehnologiji postanejo telesa pomemben potrošnik (fitnes, aerobika, prehrana…). Pojavljajo se nove bolezni, ki jim medicinska tehnologija ni kos, ter etična vprašanja v zvezi z raziskavami na embrijih, zavračanjem zdravljenja kadilcev…

Question 41

ODNOST DO SMRTI NA ZAHODU

Answer 41

V predmodernem času je bila smrt javno dejanje: ljudje so umirali doma med sorodniki in sosedi. Danes so starejši odrinjeni iz prejšnjih vlog, prevladuje znanstveno znanje, avtoriteta tradicije izgublja pomen in tako postajajo odveč. Upokojitev je začetek socialne izolacije. Daljša življenjska doba prinaša tudi daljša obdobja odvisnosti, ki pomeni obremenitev države, saj sorodstvo ne deluje več podporno. Tudi slabši ekonomski položaj starih jih potiska na rob družbe, kjer se pojavljajo kot deviantna skupina. V moderni družbi je smrt institucionalizirana in brezosebna. Ljudje najpogosteje umirajo osamljeni v bolnišnicah in DSO. Vse manj ljudi verjame v posmrtno življenje oz. se spreminjajo predstave o njem.

Question 42

TELO KOT FIZIČNI KAPITAL

Answer 42

Telo lahko vpliva na družbeno umestitev posameznika. Kako ravnamo s telesom je odvisno od razreda, ki mu pripadamo (nega, hranjenje, oblika govora…). Določeno ravnanje s telesom pa lahko omogoči posamezniku vzpon (šport) v družbi, ali pa povzroči družbeni propad (alkoholiziranje). Telo kot kapital v nižjem razredu najpogosteje pomeni sredstvo za dosego cilja, v srednjem pa ima telo ekspresiven (izrazni) pomen – je cilj sam po sebi.

Question 43

KRIZA BOLNIŠNICE KOT OSREDNJE ZDRAVSTVENE USTANOVE

Answer 43

Tip bolnišnice naj bi v vsakem obdobju ustrezal značilnostim družbe. Današnja družba zahteva racionalizacijo. Katero raven zdravja in komu bo družba zagotavljala je rezultat politične odločitve. Moderne bolnišnice so delovno intenzivne oblike zdravstvenega varstva, ki za delo zahteva visoko strokovno izobražene in drage kadre, ki jih ni mogoče zamenjati s stroji. Prevlada kroničnih bolezni in visoko tehnološka medicina močno podražita zdravljenje. Pogoste bolnišnične infekcije z rezistentnimi mikroorganizmi poleg dražjega zdravljenja pomenijo izgubo občutka varnosti za najbolj ogrožene bolnike. Poleg finančne krize je prisotna tudi sociološka, saj so bolniki v velikih bolnišnicah vse bolj odtujeni, zdravljenje postaja vse bolj brezosebno. Dolgotrajno bivanje v bolnišnici celo zmanjša sposobnost za samostojno življenje. Vsa našteta dejstva kličejo po spremembah, ki pa so jim na poti številne ovire in težave.

Question 44

KATERE DRUŽBENE SPREMEMBE V 19. ST. POVZROČIJO POTREBO PO ZNANSTVENEM PROUČEVANJU DRUŽBE?

Answer 44

To so bile predvsem tri revolucije: znanstvena, politična in industrijska.
Znanstvena revolucija je prinesla novo, racionalno razmišljanje, izginjale so prepovedane teme za znanstveno proučevanje. Politična in socialna revolucija je začela uveljavljati idejo, da je mogoče družbo spreminjati v določeno smer. Pod vplivom razsvetljenstva so se začele širiti ideje o svobodi, enakosti in nacionalnosti. Pogoste revolucije in vojne so ustvarile občutek nenehne krize. Industrijska revolucija je prinesla velike družbene in ekonomske spremembe in z njimi hudo revščino in pomanjkanje ter selitve podeželskega prebivalstva v mesta. To je spodbudilo začetek proučevanja socialnih in socialno medicinskih problemov. Prevladovalo je prepričanje o človeški moči nadzorovanja naravnih in družbenih pojavov. Vse te spremembe so vodile k novim načinom razlaganja družbenih pojavov s pomočjo znanstvenega pristopa nove discipline.

Question 45

GOFFMANOVA TEORIJA IDENTITETE

Answer 45

Osebna identiteta (kaj se čutim in kako me drugi vidijo) je bila Goffmanov glavni raziskovalni problem. Zanimal pa ga je pogled z dna družbe. Proučeval je proces, v katerem posameznik razvije osebno identiteto na osnovi intrakcij z drugimi ljudmi. Določene reakcije drugih nas potrjujejo ali pa označujejo odstopanja. Določena značilnost se posploši na človeka kot celoto, kar Goffman imenuje stigmatizacija. Proučeval je tudi vpliv totalne institucije (stroga pravila) na posameznika: totalna institucija hoče izničiti posameznikovo identiteto, zato ludje razvijejo posebni mehanizem, ko se prilagodijo samo površinsko, na skrivaj pa ohranjajo svojo paralelno kulturo. S tem zaščitijo pojmovanje sebe in se upirajo manjvrednim identitetam, ki jim jih poskušajo vsiliti močnejši (subkultura pritoževanja). Goffman je s tem prispeval k uvajanju bolj fleksibilnih oblik skrbi za bolnike z možnostjo pogajanja in sodelovanja vseh vključenih.

Question 46

NAVEDITE PRIMERE SOCIOLOŠKEGA RAZISKOVANJA NA VAŠEM PODROČJU ZDRAVSTVENE MREŽE - RAVNI

Answer 46

V Sloveniji je bila l. 2001 predstavljena zelo obširna sociološka raziskava s področja življenja in dela MS, ki je potekala pod okriljem DMSZT Slov.: Medicinske sestre v Sloveniji. Avtorice so raziskovale etična razmišljanja v ZN, stališča MS do izobraževanja, samopodobo MS, zadovoljstvo MS na delovnem mestu, mnenje MS o zdravju, zdravstveni službi, njihove zdravstvene navade, gibalne aktivnosti, preživljanje prostega časa, kakovost življenja MS…………
Raziskava SJM je v letih 1981/82, 1994 in 1996 vključevala vprašanja s področja zdravja, zdravstva in zdr.varstva (življenjski slog v zvezi z zdravjem, ocena lastnega zdravja, ukrepanje ob zdr. težavah, zadovoljstvo z zdr. službo)

Question 47

TELO KOT PROJEKT (sociologija telesa)

Answer 47

Po Shilingu je telo nedokončan biološki in družbeni pojav, torej je projekt v procesu nastajanja. Nekatere značilnosti so določene z vzgojo (hoja, govor, gibi) in pomenijo fizični kapital. Na telesu kot projektu pa moramo stalno delati, ga oblikovati. Pri tem nam pomaga tehnološko znanje in sposobnost za intervencijo v telo ter izbira življenjskega sloga. V družbi, kjer prevladuje negotovost in tveganje, postaja telo varen kraj, ki ga lahko posameznik nadzoruje in vsaj nekoliko vpliva na njegovo velikost, obliko, videz.

Question 48

ZANČILNOSTI MODERNIZACIJE

Answer 48

Modernizacija je proces družbenih sprememb in razvoja.

Njene glavne značilnosti so:

• diferenciacija, to je vzpostavljanje različnosti na vseh področjih in lahko povzroča anomijo, za vzpostavljanje solidarnosti so potrebne pogodbe, ki se opirajo na profesionalna združenja in strogo moralno vzgojo
• komodifikacija, to pomeni, da vsi človekovi proizvodi, vključno z delovno silo, postanejo tržno blago
• racionalizacija, ko se človekovo delovanje opira na razum in znanje in ni več predpostavke o višji sili. Poveča se nadzor nad naravnimi in družbenimi procesi in prinese depersonalizacijo družbenih odnosov
• spreminjajo se tudi vrednote: simbolne vrednote predindustrijske družbe (zvestoba, čast, pogum, religija) v moderni dobi zamenjajo utilitarne vrednote (napredek, razum, profit, individualizem),v postmoderni družbi pa te že nadomeščajo vrednote zaupanja (znanje, okolje, empatija, solidarnost).

Question 49

VPLIV KRONIČNIH BOLEZNI NA RAZVOJ BOLNIŠNIC

Answer 49

Pojav kroničnih bolezni s tradicionalno bolnišnično medicino ni mogoče obvladati, ker postaja predrago, delo pa vse bolj fragmentirano (razdrobljeno). Nastajajo težave zaradi odtujitve pacientov v bolnišnicah in javnosti od medicine. Vse bolj se uveljavlja tudi uporaba alternativne in komplementarne medicine. Večji je poudarek na skrbi za zdravje, visoko tehnološka medicina pa postaja vprašljiva kot centralna točka razvoja. Potrebne so spremembe, ki bodo cenejše in bolj prijazne bolnikom (manj odtujenosti, več sodelovanja), kot npr. dnevne in negovalne bolnišnice, majhni oddelki