VRSTE PEDAGOŠKIH RAZISKAV

Question 1

Zakaj je pomembno poznavanje vrst raziskav?

Answer 1

Poznavanje vrst raziskav pomaga pri:

• Opredelitvi (opisu) raziskave
• Pri analiziranju objavljenih rezultatov

Question 2

Temeljna delitev

Answer 2

Najbolj osnovna delitev raziskav na:
- Temeljne (fundamentalne) – Lahko so empirične ali ne empirične in ne služijo neposredni uporabi v VIZ praksi, za razliko od aplikativnih in razvojnih. Pogosto se povezujejo s sorodnimi področji – disciplinami
Primer takšne raziskave: Proučevanje povezanosti med splošnim učnim uspehom, učno motivacijo, kognitivnimi možnostmi in socialnim statusom družine
Ne služijo za raziskovanje neposredno v pedagoški praksi. Je izrazito interdisciplinrano.

• Aplikativne (uporabne): pretežno so empirične, vsebujejo pa tudi ne empirični del. Ugotavljajo kakšne so vzročne povezave med pojavi
  Primer takšne raziskave: Kateri so tisti vidiki ki vplivajo na učno klimo, z namenom da jo bi spremenili.
• Razvojne: namenjene so vpeljavi novih in izboljšavi obstoječih postopkov.
  Primer takšne raziskave: Preverjanje novih didaktičnih strategij; vpeljava novega kurikula …

Question 3

Glede na čas poteka raziskave

Answer 3

• Longitudialne: potekajo skozi daljše časovno obdobje, ko proučujemo njihovo notranjo dogajanje. Lahko gre za raziskave, ki trajajo v daljšem časovnem obdobju (meseci, leta).
  Podobno raziskavo je naredila Ljubica Marjanovič Umek, ko je spremljala razvoj otrok (spremljala jih je od vrtca do 5. razreda OŠ). podatkovna zbirka Športnovzgojni karton
• Transverzalne (prečne): (transverzala, je pot, ki prečka neko ozemlje). Gre za raziskovanje preseka nekega procesa. npr. transverzalne prečne desetletne raziskave telesnega in gibalnega razvoja otrok med 7 in 19 letom.Delitev ni čisto jasna. Pogosto lahko kombiniramo oba pristopa. Bistveno je da pri Longitudinalnih raziskavah zbiramo podatke ves čas na enak način. Pri drugih pa podatke iščemo v točno določenih točkah.

Question 4

Glede na mesto, kjer se zbirajo podatki

Answer 4

• Empirične/izkustvene raziskave
  Podatki se zbirajo izkustveno v pedagoški praksi. Teh raziskav je veliko, največ. Ker nam veliko povedo o stanju na področju VIZ. Imajo aplikativen značaj. Pripomorejo k temu da se pedagoška praksa spreminja.
  Med empiričnimi raziskavami ločimo - Eksperimentalne in Neeksperimentale empirične raziskave
• Ne empirične raziskave
  Tu ne gremo podatke zbirat neposredno. Gre predvsem za analizo dokumentacije. Kakšna je to dokumentacija? Gre za dokumentacijo, ki je povezana z VIZ.
  Pogosto jim rečemo teoretične, čeprav to ni najbolj terminološko ustrezno. Empirične raziskave v svojem nastavku vsebujejo tudi teoretični del.

Question 5

Glede na časovno obdobje, ki ga proučujemo

Answer 5

• Zgodovinske raziskave
  Namenjene proučevanju vzgojnih konceptov, ki so nastajali v preteklosti. Iz vseh vidikov. Proučujejo pomen in vpliv velikih osebnostih na področju VIZ. Tukaj je pomembna analiza primarnih virov. Slednja je ključna, pogosto gre za vire v tujem jeziku.
• Raziskave sedanjega, obstoječega stanja na področju VIZ Namenjen največji del vsebin našega predmeta
• Raziskovanje prihodnosti VIZ
  Ne gre za znanstveno fantastiko, temveč za to, da na podlagi obstoječih dejstev in z ustreznim metodološkim orodjem skušamo izdelati projekcije kaj se bo dogajalo v prihodnosti na področju VIZ.

Question 6

Evalvacijske raziskave

Answer 6

• Predmet teh raziskav je analiza uspešnosti, oziroma učinkovitosti procesa izobraževanja.
• Od kje izvira takšno poimenovanje?
  S področja proizvodnje, kjer so skušali optimizirati postopke, jih narediti čim bolj učinkovite v kratkem časovnem obdobju. (→v VIZ je ta logika omiljena. Pogledat moraš kaj v VIZ štima in kaj bi bilo potrebno spremeniti, izboljšati)
  Kaj je evalvacija?
  ➔Gre za sistematično zbiranje podatkov o nekem pojavu z namenom dati o njem strokovno sodbo in/ali ga na podlagi tega tudi izboljšati.
  ➔ Je proces določanja, v kolikšni meri so neki postavljeni cilji uresničeni. Pri ciljih pa gre običajno za to, da pride di nekih zaželenih sprememb.
  ➔ Pomeni pridobivanje informacij (po ustreznih kriterijih, z merjenji in statističnimi postopki) z namenom, da bi dobili racionalno podlago za presojo v odločitvenih situacijah.

Question 7

Kurikularna evalvacija

Answer 7

Ločimo dva osnovna tipa oz. vrsti kurikularne evalvace in sicer formativno (sprotna) in sumativno (končna).
Pri formativni odkrivamo prednosti in slabosti oblike novega kurikuluma, ko je ta še v nastanku. Sama formativna evalvacija prispeva k razvoju le tega. Poskuša kurikul izboljšat.
Pri sumativni pa gre za raziskovanje kurikuluma na koncu (v njegovi končni obliki), ko je kurikulum že postavljen.
Primer take kurikularne evalvacije: npr. je ko se je vpeljevala devetletka. (Formativna evalvacija je bila narejena, sumativne pa nekako v celoti še nismo dočakali. Neke končne evalvacije so bile narejene za delne vidike, ne pa tudi za celotno vpeljavo devetletko.)

Question 8

Tylerjev model evalvacije

Answer 8

jegovo videnje VIZ je, da je VIZ proces spreminjanja vedenjskih vzorcev. Vedenje (behavior) uporablja v zelo širokem pomenu, kot neko delovanje na zunaj. Poleg delovanja to vedenje vključuje tudi mišljenje in čustvovanje. Pouk razume kot proces spremenjenja vedenja. To spreminjanje vključuje tako mišljenje kot čustvovanje-
V tem smislu je Tylerjev model behavioristično naravnan. Zakaj? Ker vedenje obravnava kot reakcijo na dražljaj. V tem smislu je bil ta model deležen tudi kritik, češ da je preveč behavioristično naravnan.
Tyler je opisal štiri korake evalvacije (glej Sagadin 1993 oz. 1991):
- Opredelitev ciljev (natančno je potrebno definirati kaj želimo doseči in katere cilje želimo preverjati (npr. ali bo to vidik pouka, vidik kakovostnega preživljanja časa med odmori; vidik vodenja institucije v odnosu do zaposlenih; vidik sodelovanja med šolo in starši (govorilne ure, roditeljski sestanki; sodelovanje staršev pri učni uri na temo poklicev; sodelovanje na prireditvah)))
- Identificiranje situacij, v katerih je mogoče preveriti posamezne cilje (če gre za raziskovanje sodelovanja s starši, je potrebno vedeti katere bodo tiste situacije, ki nam bodo omogočale pridobivanje ustreznih podatkov (spraševali bomo npr. o pogostosti sodelovanja, zadovoljstvu glede sodelovanja itd.)),
- Sestavljanje in preizkušanje instrumentov za zbiranje podatkov (oblikovanje vprašalnikov, lestvic stališč, razgovori, intervjuji …);
- Uporaba instrumentov za zbiranje podatkov, obdelava podatkov, njihova interpretacija in primerjava rezultatov s postavljenimi cilji.

Question 9

Preordinatna in responzivna evalvacija

Question 10

Intenzivna in ekstenzivna evalvacija

Answer 10

• Intenzivna evalvacija (zajem manjšega števila enot, veliko število spremenljivk … Seže bolj v globino, bolj v podrobnosti vendar na manjšem številu enot.)
• Ekstenzivna evalvacija (sežemo po večjih vzorcih – reprezentativnih; manj podrobna)

Question 11

Interna in eksterna evalvacija

Answer 11

• Notranjo ali interno evalvacijo izvajajo udeleženci znotraj svoje skupine (razred, šola …)
• Eksterno ali zunanjo evalvacijo izvajajo izvajalci, ki niso člani skupine ter so od nje neodvisni

Question 12

Samoevalvacija

Answer 12

K njej so institucija zakonsko zavezane. Ravnatelji morajo vsako leto pripraviti samoevalvacijska poročila.

Samoevalvacije seveda ne kaže enačiti z neobveznim izražanjem stališč, ocen ipd. oseb, ki so vpletene v proces. Ne gre za to, da poveš »to mi je ok, to mi ni ok« … Gre za sistematičen proces, kjer moramo biti pozorni na to, da so vse faze izpeljane po načelu objektivnosti, da so pridobljeni podatki veljavni, da so karseda zanesljivi in tudi interpretirani na ta način.

Question 13

S kakšnimi vprašanji se srečujejo šole, ko zastavijo samoevalvacijo?

Answer 13

Celostni prvi razmislek o:
- Področjih, ki jih bomo evalvirali podrobneje in bolj poglobljeno
- Področjih, ki jih bomo poskušali ohraniti kot področja naše kakovosti ali pa bomo, ker
smo na njih šibki v njihovo izboljšanje vložili dodatne napore.

Question 14

Metaanaliza

Answer 14

ponovna analiza in ovrednotenje rezultatov večjega števila raziskav, ki se ukvarjajo z nekim določenim področjem.

Question 15

Posebne vrste raziskav

Answer 15

• Akcijske raziskave
• Študija primera: podrobno sistematično analiziramo in predstavimo posamezen primer
  – osebo, skupino (npr. šolski oddelek), institucijo (šolo, vzgojni zavod itd.)