Lestvice stališč Flashcards
Lestvica stališč likertovega tipa
Gre za najpogostejšo obliko lestvic za merjenje stališč. Uporabimo jo, kadar nas v raziskavi zanimajo predvsem stališča posameznikov o neki problematiki. Zanimata nas smer in stopnja stališč. Lestvico sestavljajo trditve oz. izjave.
Glavne faze sestavljanja lestvice:
Opredeljevanje predmeta merjenja npr. stališče do družbenih dogajanj, stališče do strokovnih tematik, stališče do osebnih izbir.
Zbiranje večjega števila izjav, ki izražajo stališče o problematiki naše raziskave. Viri o tem so lahko mediji, lastna (strokovna) presoja, razgovori z ljudmi… Zbrati moramo 3x več izjav, kot jih nameravamo vključiti. Končna verzija ima navadno15-20 izjav, ki ne smejo delovati sugestivno. Izjave morajo biti razumljive in nedvoumne.
Preizkušanje in selekcioniranje izjav (analiza izjav z vidika diskriminativnosti – izjave moraj razločevati med stališči – in notranje konsistentnosti celotnega inštrumenta).
Sestavljanje končne oblike lestvice, kjer vključimo izjave, ki ustrezajo glede vsebine in diskriminativnosti.
Respondenti izrazijo stopnjo soglašanja ali nesoglašanja s trditvami na 5-stopenjski lestvici. Najprej imamo trditev (npr. Danes je težje biti učitelj kot pred desetimi leti.), nato imamo stopnje (Se zelo strinja, Se strinjam, Mi je vseeno, Se ne strinjam, Se nikakor ne strinjam). Podatke pogosto obdelujemo kot številske spremenljivke.
Število točk na lestvici je 5 ali 7. Liho število točk imamo, če vključimo nevtralno točko na sredini. Če imamo manj kot 5 stopenj dobimo precej grobo lestvico (Se strinjam, Niti se strinjam niti se ne strinja, Se ne strinjam), kjer nimamo jakosti stališč. Več kot 7 stopenj pomeni nezanesljive meritve
Možnost nevtralnega odgovora, ki ga lahko ponudimo ali ne. Če ga ne ponudimo (»Ne vem«) lahko to pomeni prisiljeno izbiro. Če ga ponudimo izločimo prisiljene neveljavne odgovore. Hkrati pa se za odgovor »Ne vem,« odločijo tudi ljudje, ki imajo neko mnenje o podani temi, pa o tem niso povsem jasno prepričani.
Thurstonova lestvica stališč
Začne se z vprašanjem, ki mu sledijo vsebinski odgovori oz. stopnje. Vsebovati mora pozitivne in negativne vsebinske odgovore, ne sledijo si nujno po vrsti. Sestavljanje je bolj zahtevno, odgovori ne smejo biti predolgi, a vsebinsko dovolj popolni.
Je bolj zanesljiva, ker ima vsebinske odgovore. To pomeni, da bi pri ponovnem izpolnjevanju respondenti v večji meri izbrali isti odgovor kot pri Likartovi lestvici.
Primer Thurstonove lestvice:
Kaj sodiš o vojni?
a) Vojna je koristna za ohranjanje nacionalne identitete
b) Ko se vojna začne, moramo vsi v vojsko.
c) Vojna je upravičena samo v obrambi manjšin.
d) Vojna in mir sta enako pomembna za družben razvoj.
e) Vojna je največje zlo človeštva.