Faze neeksperimentalne empirične raziskave Flashcards
Vsebinski in metodološki načrt
- VSEBINSKI NAČRT - 3 faze (orientacijska opredelitev raziskovalnega problema, spoznavanje teorije o pojavu, ki ga bomo raziskovali in ugotavljanje sedanjega stanja te teorije, dokončna opredelitev raziskovalnega problema)
- METODOLOŠKI NAČRT - (določimo osnovno raziskovalno metodo, vzorec in OM, načrtovanje faze zbiranja podatkov, obdelava podatkov in interpretacija rezultatov)
ORIENTACIJSKA OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA
- Začetna opredelitev (orientacijska) ni enako dokončni opredelitvi (spoznavanje teorije, problemov)
- Vedeti moramo katere vidike bomo zajeli→korak h končni opredelitvi problema
Skozi to spoznavanje začetkov nekih teoretičnih izhodišč, problemov, ki zadevajo tisto vsebino ki nas zanima, skušamo zagledat problem njegove celovitosti pa hkrati njegovi raznolikosti. Če se izkaže, da problem ni zelo kompleksen, potem verjamemo v vse vidike, ki ga opredeljujejo. Če je bolj kompleksen, zajamemo le nekatere vidike.
(Če nas npr. zanima vidik organiziranja šolske prehrane. To je ožji vidik, je relativno ne kompleksen in ga lahko zajamemo v celoti. Če nas bi zanimal vidik individualizacije bi ravnali drugače. Ker gre za širši vidik, bi zajeli lahko npr. samo individualizacijo pri pouku, pri DN …) - Pri opredelitvi problema se opiramo na spoznanja iz strokovne in znanstvene literature, ter na svoje strokovno znanje. Ne smemo se opirati na svoje mnenje, stališča ampak na to, kar je bilo do zdaj že proučeno in skozi ustrezno metodologijo tudi strokovno dokazano.
SPOZNAVANJE TEORIJE O POJAVI, KI GA BOMO RAZISKOVALI IN UGOTAVLAJNJE SEDANJEGA STANJA TE TEORIJE
- Da bi ugotovili sedanje stanje te teorije o pojave, ki ga nameravamo proučevati, moramo kritično analizirati ustrezne strokovne in znanstvene vire.
Internet ponuja marsikaj, ponuja zelo veliko spletnih strani tudi s področja VIZ. Najdemo lahko različne koncepte, vidike, zglede, ki lahko da nimajo nobene znanstvene osnove. Pri takih virih moramo biti pozorni. - Viri, ki pridejo v poštev so različne znanstvene monografije (ki izidejo pri znanstvenih založbah), znanstveni in strokovni članki, spletne strani s končnico ».gov« (podatki o šolah, o VIZ sistemih) …
Previdni moramo biti pri straneh, ki imajo končnico ».com«, slednje so namenjene komercialnim namenom. - Potrebna je kritična analiza različnih pogledov na problem, ki ga nameravamo proučevati. Področje VIZ ni eksaktna znanost v smislu naravoslovja. Ni zgolj enega ogleda na nek problem, pogledov in rešitev je lahko več. Prav tako metod in metodologij kako neka področja proučujemo. Zato moramo biti kritični.
- Kritično analiziramo tudi metodološko pot, po kateri so rezultati in izsledki nastali. Tudi če najdemo kak strokoven članek, moramo biti pozorni na metodologijo. Kakšen je bil vzorec, kako je interpretiran rezultat itd.
- Preverimo podobnosti in razlike med izsledki in vidiki različnih avtorjev (Če smo zagovorniki recimo Montessori pedagogike moramo poiskati + in -. Osredotočeni moramo biti na obe strani argumentov, ne smemo prevzemati samo ene strani.)
Na takšen način si oblikujemo teoretična izhodišča za raziskavo. Pri dokončnem oblikovanju problema si pomagamo tudi s tem, da proučimo kakšen je pojav v naši pedagoški praksi. Če se le da, poskušamo s pedagoškimi in andragoškimi delavci, ki delujejo v polju prakse, pridobit neke podatke iz prakse. To ne pomeni, da delamo intervjuje pač pa poskušamo tudi te praktike uporabiti kot vir podatkov, na podlagi katerih bomo potem skupaj s poznavanjem teorije o pojavu, oblikovali dokončen problem.
➔ Pri tem pogovoru s praktiki, ne iščemo še rešitev raziskovalnega problema. Ničesar tudi ne posplošujemo. Gre za to da spoznamo njihov pogled na stvari, ki nas v našem problemu zanimajo.
Z ne eksperimentalno empirično raziskavo lahko proučujemo tiste pojave, ki so prisotni v naši VIZ praksi. Ne moremo proučevati nečesa, česar naša praksa ne pozna. V tem primeru bi morali opraviti eksperimentalno raziskavo. Torej uvesti neko novost in potem pogledat, kako deluje in kakšni so njeni učinki.
DOKONČNA OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA
Na tej stopnji določneje povemo:
V čem bo namen naše raziskave (razčlenimo in bolj omejimo problem)
Določimo vprašanja, na katera bomo iskali odgovore z našo raziskavo (znotraj raziskovalnih vprašanj podrobneje razločimo vidike problema. Raziskovalna vprašanja morajo biti postavljena na deskriptivnem (kakšno je stanje nekega pojava) in kavzalnem smislu (kakšne so zveze))
Oblikujemo tudi hipoteze (eksplicitno, implicitno),
Izberemo spremenljivke za katere bomo zbirali podatke
Hipoteze
Hipoteze so vnaprejšnje predpostavke o vzročnih zvezah med pojavi (zvezah med odvisnimi in neodvisnimi spremenljivkami). To so trditve o razlikah. To so trditve na katere iščemo odgovor, bodisi jih potrdimo ali ne.
Ločujemo med eksplicitno in implicitno postavljenimi hipotezami. Eksplicitno postavljene, so tiste pri katerih predpostavimo ne samo obstoj odvisne zveze ali razlike ampak tudi smer odvisne zveze ali razlike. Kadar ne moremo dovolj utemeljenodomnevat kakšna bo smer te zveze ali razlike, lahko postavimo implicitno izražene hipotezo. Slednja predpostavi da razlika (odvisnost med spremenljivkami) samo obstaja. Ko nam obdelava podatkov pokaže kakšna je smer, potem je ta hipoteza tudi že empirično preverjena. Takšno zvezo ali razliko interpretiramo in vzročno pojasnimo.
Do raziskovalnih hipotez pridemo na deduktiven način (sklepamo iz splošnega na posamično). Raziskovalnih hipotez ne smemo zamenjevati s statističnimi hipotezami. Slednje so t. i. ničelne hipoteze. Teh nikoli ne pišemo! Pišemo samo raziskovalne, ki predpostavljajo odvisne zveze med spremenljivkami v OM. Ničelne pa govorijo, da ni odvisnosti oz. da ni razlik. Preko zavračanja statističnih hipotez, ki jih rabimo za izpeljavo postopka pridemo do potrditve raziskovalnih hipotez o odvisnih zvezah in razlikah.
PRIMER EKSPLICITNE HIPOTEZE: Mlajši učitelji bolj pogosto uporabljajo IKT tehnologijo.
PRIMER IMPLICITNE HIPOTEZE: Mlajši in starejši učitelji se razlikujejo v pogostosti uporabe IKT tehnologije.
Metodološki načrt raziskave
Opredelimo osnovno raziskovalno metodo. Če govorimo o ne eksperimentalni empirični raziskavi, potem je zagotovo tukaj uporabljena osnovna raziskovalna metoda.
- Najprej določimo osnovna raziskovalna metoda (deskriptivna, kavzalna- ne eksperimentalna)
- Potem moramo opredelit vzorec in OM
OM je znana iz nje potem z ustreznim načinom izberemo slučajnosti vzorec, kateri nam omogoča posplošitev ugotovitev na OM. Ker je zelo težko priti do slučajnostih vzorcev uporabljamo priložnostne vzorce. (Glej + in – le teh – prejšnja predavanja)
- Načrtovati moramo fazo zbiranje podatkov
Določiti moramo, kje bomo podatke zbirali, kako … Predvsem pa kakšnimi instrumenti bomo zbirali. Pri ne eksperimentalni empirični raziskavi pogosto uporabljamo anketni vprašalnik (ta lahko vsebuje različne instrumente).
Dober anketni vprašalnik je težko sestaviti, ker se lahko hitro ujamemo v zanko neveljavnih anketnih vprašanj.
- V nadaljevanju načrtujemo obdelavo podatkov
Opredelimo statistične metode, ki jih bomo uporabili in te potem tudi pravilno uporabimo
Ko to vse opravimo, sledi interpretacija rezultatov.
