Testi znanja

Question 1

Katere vrste testov poznaš glede na način reševanja=

Answer 1

• Pisne (testi tipa »papir in svinčnik«)
• Ustne (npr. na področju glasbe, tujega jezika)
• Praktično reševanje nalog (področje tehnike)

Question 2

Naštej še druge vrste testov.

Answer 2

Nivojski testi (Ugotovimo nivo znanja) 
Hitrostni testi (Reševanje časovno omejeno)

Revizijski testi (večji obseg učne snovi: npr. matura, NPZ)
Inventarni testi (manjši obseg učne snovi: npr. testi vsakdanje učne prakse)
Diagnostnični testi (diagnosticiramo napredek, težave .. npr. test bralnih spretnosti)
Prognostični testi (kakšen bo uspeh npr. pri nadaljnjem šolanju; kakšen je tvoj poklic …)

Standardizirani (testiranje se izvaja v primerljivih okoliščinah, rezultati posameznika so primerljivi z rezultati skupine)
Nestandardizirani (testi v vsakdanji šolski praksi, ki pogosto nimajo kontroliranih merskih karakteristik)

Question 3

Opiši glavne faze sestavljanja testa tipa “papir in svinčnik”

Answer 3

• Opredeljevanje predmeta merjenja (natančno moramo vedeti, kaj želimo meriti).
• Sestavljanje poskusne serije nalog (za posamezne dele učne snovi moramo določiti,
  katere cilje bomo preverjali) → sestaviti moramo 50 % več nalog kot jih bo v testu.
• Preizkušanje in selekcioniranje poskusne serije nalog (praktična aplikacija testa,vsebinska in statistična analiza nalog). Gre za to da damo test v izpolnjevanje neki manjši skupini in opravimo dva preizkusa in sicer predhodnega in glavnega:
• Predhodni: preverimo če so navodila vsem jasna, izločimo ekstremne naloge (to so naloge, ki jih rešijo vsi ali pa nobeden). Ko naredimo ta preizkus se lotimo glavnega.
• Glavni: Opravimo analizo vsake naloge posebej iz dveh vidikov: iz vidika težavnosti in diskriminativnosti. Glede težavnosti večino dela opravimo že v predpreizkusu (pretežke in prelahke naloge izločimo).
• Izdelava končne oblike testa (vključimo naloge, ki so prestale analizo).

Question 4

Diskriminativnost testne naloge

Answer 4

Glede vidika diskriminativnosti pa velja naslednje. Naloga je zadovoljivo diskriminativna, če jo bolj uspešno rešijo tisti, ki so na celotnem testu bolj uspešni. Diskriminativna v smislu, da ločuje učence po znanju.
Diskriminativnost testne naloge, vsake posamezno, ugotavljamo s točkovnim biserialnim koeficientom.
Kaj naredimo?
Točkovni biserialni koeficient uporabljamo za merjenje korelacije povezanosti med dvema spremenljivkama. Pri čemer je ena spremenljivka številska, druga pa nominalna (podana samo z dvema vrednostima). Označimo ga z rpb (glej zapiske statistika – 1. letnik)
Za vsako nalogo pogledamo po učencih: Če je nalogo rešil (da/ne) in koliko je zbral vseh točk na celotnem testu znanja. Preverimo ali je naloga dovolj diskriminativna, torej če ločuje učence po znanju. Za vsako nalogo zračunamo rpb.
Njegova vrednost mora biti vsaj 0,80, zato da lahko sklepamo, da je naloga dovolj diskriminativna.
Kakšna bo povezanost med tema dvema spremenljivkama v tem primeru? Visoka povezanost, tisti, ki so nalogo rešili so na testu dosegli več točk in obratno, tisti, ki naloge niso rešili so na testu dosegli manj točk.