Faze kvalitativne raziskave (študija primera, akcijsko raziskovanje) Flashcards
Faze kvalitativnih raziskav
Pri oblikovanju posameznih faz kvalitativnih raziskav moramo vedeti, da:
- Niso tako enoznačno navedene v literaturi
- Je področje kvalitativne metodologije razvejano in raznoliko
- Se lahko struktura faz kvalitativne raziskave od raziskave do raziskave ustrezno
modificira
Preden začnemo raziskovati moramo določiti predmet raziskave, neke faze, metodologijo in vsebino.
8 FAZ:
- Formuliranje problema
- Oblikovanje raziskovalnih vprašanj in (hipotez)
- Pojasnitev teoretičnega okvira ali pred razumevanja
- Izbor enot raziskovanja
- Zbiranje empiričnega gradiva
- Urejanje gradiva
- Kvalitativna analiza in interpretacija
- Izdelava končne študije - poročila o raziskavi
Primeri: 1. Usposobljenost za delo z otrokom z epilepsijo
- Razkritje istospolne usmerjenosti staršem
- Vloga ŠSS v OŠ pri delu z žalujočim otrokom
- FORMULIRANJE RAZISKOVALNEGA PROBLEMA
Razmislimo:
- Kakšne bi mogle biti praktične in/ali teoretične posledice možnih ugotovitev raziskave? – Kakšna bo informativna vrednost raziskave? Kdo je možen uporabnik teh informacij? Čemu bo naša raziskava doprinesla? Kakšne posledice bi lahko imela?
To so vprašanja, ki si jih moramo zastaviti pri problemu, ki je predmet naše raziskave.
- OBLIKOVANJE RAZISKOVALNIH VPRAŠANJ IN HIPOTEZ
- Pomembno je, da vprašanja ne bodo preozka. Zastavljena morajo biti širše, da nam pustijo dovolj manevrskega prostora. Da bomo lahko tekom poteka raziskave ta vprašanja po potrebi spreminjali.
- Hipoteze pridobivamo po induktivni poti. Hipoteze so raziskovalcu vodilo pri izvedbi raziskave. Celotne raziskave ne omejimo samo na te hipoteze
- Med samim izvajanjem raziskave razvijamo še druga raziskovalna vprašanja in hipoteze (podrobneje o tem v Sagadin SP 2001/2002)
- Tukaj podatke pridobivamo v besedni obliki. Slednjih ne obdelujemo na statističen način, kjer bi dobili neka števila kot rezultat. Hipoteze tukaj preverjamo na nek deskriptivni način, brez statističnih postopkov. Vprašat se moramo, kdaj jih je sploh smiselno postavit in kdaj ne. Če jih ne postavimo ni nič narobe. Kvalitativna raziskava lahko ostane na nivoju opredelitve problema, ni nobenega metodološkega navodila za postavitev hipotez. Ne gre za vzorčenje, običajno nas zanima neka konkretna situacija, nek konkreten primer.
- Kot je to v kvantitativni raziskavah, tudi v kvalitativnih raziskavah ne moremo zaobiti oblikovanja raziskovalnih vprašanj.
- Ko smo obravnavali eksperiment, smo rekli da morajo biti vprašanja eksplicitna, jasna in jedrnata. Pri kvalitativnem raziskovanju pa je značilno, da naj ne bodo ta vprašanjapreozka. Naj bodo zastavljena širše, da nam bodo pustila dovolj manevrskega prostora. Zakaj? Da jih bomo lahko iz poteka raziskav (če bo potrebno) ustrezno modificirali, dopolnjevali, širili / ožili.
- Kvalitativna raziskava izhaja iz drugačnih paradigmatskih konceptov. Izhaja iz tega, da je vključenost raziskovalca v samo raziskovalno okolje večja. Ni subjekt - objekt distance. Med samim raziskovalnim procesom se odpirajo nova vprašanja, ki so inicirana s strani tistih, ki v raziskavi sodelujejo.
- Primer prešolanja učenca zaradi neustreznega vedenja. Pojavijo se vprašanja na katera mi nismo niti pomislili, a se pojavijo.. Zato naj ne bodo raziskovalna vprašanja preozka, da jih bomo lahko ustrezno modificirali če bo to potrebno.
- Kar zadeva oblikovanje hipotez… Hipoteze smo pri kvantitativnih raziskavah izpeljevali deduktivno (iz splošnega na posamično). Tu jih pridobivamo po induktivni poti (iz posamičnega na splošno). Zato je pri kvalitativni raziskavi manj vnaprejšnjih, deduktivno postavljenih hipotez.
- Ta vnaprejšnja, ključna vprašanja in hipoteze so raziskovalcu vodilo pri izvedbi raziskave. Celotne raziskave pa ne omejimo samo na okvir teh vprašanj in hipotez, ampak med samim potekom raziskave razvijemo tudi druga vprašanja in hipoteze.
- Hipoteze preverjamo v kvantitativnih raziskavah na statističen način - zberemo podatke, ki so kvantificirani (čeprav gre za spremenljivke, ki so opisne), nato pa imamo posebne postopke, s katerimi posplošujemo in preverjamo te postavljene hipoteze.
- V kvalitativnih raziskavah ne pridobivamo kvantificiranih podatkov oziroma jih pridobivamo zelo redko. Običajno pridobivamo podatke v besedni obliki in jih ne obdelujejo na statistični način, način kjer bi dobili neka števila kot rezultat. Zato hipoteze preverjamo na nek deskriptiven način, brez statističnih postopkov. Se sprašujemo ali jih sploh postavljamo in kdaj jih postavljamo.
- Kadar se lotimo raziskave nekega problema, nekih vprašanj in nas ta problem že napotuje na to, da neke predpostavke o preučevanih pojavih vendarle lahko imamo. Potem jih tudi postavimo in preverimo. Če pa ne, pa ni s tem nič narobe. Kvalitativna raziskava lahko ostane na nivoju opredelitve problema in iz te opredelitve izpeljanih raziskovalnih vprašanj. Ni nobenega metodološkega navodila, da mora biti postavljene hipoteze. Tukaj ne gre za vzorčenje, ne gre za to da iz vzorcev posplošujemo na osnovno množico. Zanima nas konkretna situacija in posamezen problem.
- FAZA: Pojasnitev teoretičnega okvira ali pred razumevanja
- Obstaja kakšna posebna teorija
- Pojmovni okvir kakšnega posebnega pedagoškega področja
Pri raziskavah vedno izhajamo iz teoretičnih okvirjev. Vedno imamo neko teoretično predrazumnino. To je lahko neka posebna teorija, nek pojmovni okvir kakšnega posebnega pedagoškega področja, lahko je neka širša teoretična usmeritev…Ta faza je vsebinsko zelo povezana s formuliranjem problema in raziskovalnih vprašanj. Lahko bi ju tudi zamenjali in pogosto ju zamenjamo – najprej se lotimo nekega teoretičnega okvira, potem pa šele postavljamo konkreten raziskovalni problem.
- FAZA: Izbor enot raziskovanja
- Pri kvantitativnih je tu napisano vzorec. Pri kvalitativnih se odpovemo vzorčenju, ker gre za študijo enega samega primera ali manjšega števila primerov.
- Ni reprezentativnega vzorčenja in statističnega posploševanja na širšo populacijo
- Ne gre za razmerje vzorec : osnovna množic
- Ne govori o vzorčenju, ampak o izboru enot!
- V kvantitativnih raziskava je tukaj napisano vzorec. V kvalitativnih raziskavah se odpovemo ideji reprezentativnega vzorčenja. Zakaj? Običajno imamo študijo enega samega primera ali manjšega števila primerov. Statističnega posploševanja na širšo populacijo ni. Ne gre za razmerje vzorec in osnovna množica, ampak gre za to, da po indukciji sklepamo o nekih podobnih situacijah, po analogiji izven konteksta po katerem smo do rezultatov prišli.
Janez Vogrinc – Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju
V tem delu bomo našli termin vzorčenje. A to ni statistično vzorčenje. Govorimo o izboru enot raziskovanja oz. o populaciji zajeti v raziskavo.
- FAZA: zbiranje empiričnega gradiva
Na razpolago imamo tri pristope za zbiranje podatkov:
- Opazovanje (z udeležbo ali brez)
Primer opazovanja brez udeležbe: hospitacija (opazovalec opazuje potek s pomočjo instrumenta)
- Spraševanje (individualni intervju, skupinska razprava, razne tehnike pisnega spraševanja)
- Dokumentarni viri (pisno gradivo (zapisniki, protokoli, hišni red šole), filmi, fotografije, slike in razni predmeti)
Ti trije pristopi so značilni za vse vrste raziskav. V vseh vrstah raziskav jih lahko uporabimo, le da v nekaterih vrstah prevladuje bolj en pristop kot drug.
Opazovanje kot tehnika zbiranja podatkov v raziskavah. Govorimo o opazovanju z udeležbo ali brez. Opazovanje z udeležbo pomeni, da je raziskovalec hkrati (aktivno) vključen v skupino, ki jo opazuje. Opazovanje brez udeležbe pa pomeni, da je opazovalec zgolj prisoten, da opazuje dogajanje. Primer opazovanja brez udeležbe ko smo opravljali hospitacije na praksi. Pri tem imamo instrument s pomočjo katerega svoja opažanja beležimo.
Drugi način, drugi pristop je spraševanje. Znotraj spraševanja imamo vrsto tehnik pisnega spraševanja, tehnik ustnega spraševanja, individualni intervju, skupinska razprava, fokusniintervju, anketne vprašalnike, lestvice stališč, ocenjevalne lestvice, sociometrične postopke… Vse to sodi pod neko večjo skupino ‘spraševanje’.
Tretji pristop zbiranja podatkov so dokumenti. Pisna gradiva so razni zapisniki, protokoli, vzgojni red, hišni red, pravilniki..
Odločiti se moramo, ali bomo vzpostavili bolj neposreden stik, ali bomo stopili v raziskovalno polje (kot udeleženci), ali se bomo omejili na dokumentarne vire, pisno gradivo, analizo, dokumentacijo… Zbiranje empiričnega gradiva je odvisno od tega, kakšen primer smo si zastavili, kakšna vprašanja in kaj moramo ugotovit da bomo prišli do podatkov za odgovore na ta vprašanja.
- FAZA: Urejanje gradiva
- Uredimo in pripravimo analizo
- Ločimo med dokumentarnim gradivom in gradivom, ki smo ga sami proizvedli.
- Osnovni register → izdelamo razne izvedbene dokumente (prepisana in parafrazirana
besedila in povzetke)
Gradivo uredimo in pripravimo za analizo. Ločimo gradivo, ki smo ga sami proizvedli od gradiva ki smo ga pridobili.
Zakaj je urejanje gradiva pomembno? Zato ker omogoča tudi drugim, da imajo vpogled v gradiva.
Dostopnost do podatkov bo postal temeljni princip javne odprte znanosti. Vsak bo te podatke lahko pridobil za nadaljnje raziskave (od leta 2021 naprej).
Gradivo najprej uredimo v osnovnem registru. Nato pa izdelamo razne izvedbene dokumente. Gre za dobesedne prepise (transkripti) ali pa se odločimo da neka besedila parafraziramo in iz njih naredimo povzetke.
- FAZA: Kvalitativna analiza in interpretacija
Iz tega postopka mora biti razvidna pot urejanja gradiva in oblikovanja odnosov med kategorijami/pojmi. Tako jasno mora bit kot pri številih pri kvantitativnih raziskavah.
V kvantitativnih raziskavah tukaj opravljamo t-test, hi kvadrat, anovo, izdelamo frekvenčne tabele in jih interpretiramo itn. Tukaj, v kvalitativni raziskavi, kjer pridobimo gradivo, ki ga neobdelujejo na statistični način (s statističnimi postopki), ampak ga obdelamo na besedno način.
Iz tega postopka mora biti zelo nedvoumno razvidna pot urejanja gradiva in oblikovanja pojmov in odnosov med kategorijami, med pojmi. Tako jasna mora biti razvidna ta pot, kot so pri kvantitativni analizi razvidne operacije nad števili. Zelo jasno mora biti razvidno, kako smo od surovih podatkov, transkriptov, prepisov, intervjujev, dokumentacije… kako smo prišli do nekih pojmov, kako smo oblikovali odnose med temi pojmi in kako smo oblikovali hipotetične razlage in pojasnila.
6 korakov kvalitativne analize
- Prepis gradiva
- Določitev enot kodiranja
o Z razgradnjo, z razčlenjevanjem oz. s segmentiranjem besedila na sestavne dele, dobimo enote kodiranja.
o Enote kodiranja niso predpisane. Lahko je stavek, odstavek, samo del stavka, besedna zveza … Kot raziskovalci smo prepuščeni lastni presoji tega kar je vsebinsko smiselno ohranit za nadaljnjo raziskavo. - Kodiranje
o Kodiranje pomeni proces izločevanja smisla oz. bistva iz posamezne enote
kodiranja in poimenovanje tega bistvenega s kratkim imenom, tj. kodo.
o Tudi tu smo prepuščeni lastni presoji. Zavedati se moramo, da je ta vedno
subjektivna.
o Poznamo dva pristopa: deduktivni pristop (zaprto kodiranje) in induktivni
pristop (odprto kodiranje):
➢ Odprto kodiranje: Raziskovalec kode določa med samo analizo
besedila
➢ Zaprto kodiranje: Raziskovalec pred začetkom analize podatkov
pripravi seznam kod in v analizi podatkov preverja, ali so se te kode v odgovorih/dokumentih pojavile ali ne. - Oblikovanje kategorij
o Kode primerjamo med seboj.
o Vsebinsko sorodne kode oz. kode,ki se nanašajo na podobne pojave, združimo v kategorije.
o Kategorijo oblikujemo torej tako, da abstrahiramo skupno značilnost več različnih opisov in da opredelimo povezave med posameznimi kodami (Flick 1998, str. 179).
o Kaj so kategorije?
➢ Kategorije so na višji ravni in bolj abstraktne kot kode, so »vogelni
kamni« nastajajoče teorije oz. sredstva s katerimi lahko teorijo
povežemo (Mesec 1998, str. 102).
➢ Opredelimo lahko, kakšni so odnosi med posameznimi kategorijami
in določimo jedrno kategorijo, okoli katere razvrstimo ostale kategorije.
- Interpretacija kategorij
- Oblikovanje poskusne teorije (profesorica bi dala ta izraz v narekovanj)
- FAZA: Izdelava končne študije – poročila o raziskavi
- Poročilo vsebuje opis celotnega postopka in ugotovitev.
- Poročilo ima obliko študije primera oz. študije več primerov in bi se moralo brati kot
povezana pripoved - »Če na koncu ne moremo napisati pripovedi o svoji raziskavi, pripovedi, ki ima glavo in rep, potem raziskava ni končana.« (Mesec 1998, str. 57)
Študija primera kot vrsta kvalitativne raziskave
S študijo primera raziščemo in predstavimo posamezen primer. Primer v takih študijah lahko predstavlja:
- Oseba (lahko so to njene dejavnosti, njena življenjska situacija/zgodovina …)
- Skupina oseb (šolski oddelek, učiteljski zbor, kadrovska služba …)
- Institucijo (šola, vzgojni zavod, ljudska univerza)
- Del institucije, dogodek, prireditev itn.
Za to da študijo primera izvedemo, si moramo o tem primeru zbrat pomembne podatke. Te potem organiziramo, analiziramo in pogledamo odgovore na raziskovalno vprašanje.
Podrobneje glej→Sagadin 2004, str. 89
Od predmeta raziskovanja in od namena raziskave je odvisno:
- Katere podatke zberemo
- Ali so kvalitativni ali kvantitativni
- Kakšne postopke za zbiranje podatkov uporabimo
- Kako jih obdelamo
- Kako poročamo o rezultatih
Poudarek je na podatkih. Podatki niso samo kvalitativni lahko so tudi kvantitativni. Poznamo kvalitativne in kvantitativne študije primerov, ter kombinacijo le teh.
Kakšna je lahko študija primera?
Poudarek je na podatkih. Podatki niso samo kvalitativni lahko so tudi kvantitativni. Poznamo kvalitativne in kvantitativne študije primerov, ter kombinacijo le teh.
Študija primera je lahko:
- Kvalitativna - Kvantitativna - Mešana
(združita se oba vidika. Kvantititativni so obdelani s številskimi operacijami in ustreznimi statističnimi postopki; kvalitativni pa s kvalitativno analizi)
➔ Primer mešane študije: Kako se je slep učenec vključil v oddelek redne OŠ (opravili bi intervju z učencem, ŠSS, starši; lahko bi opazovali konkreten primer; z anketnim vprašalnikom bi lahko vprašali sošolce o mnenju sošolca s PP)
Eden od pristopov lahko pri mešani študiji prevladuje.
Izbira vrste študije primera je odvisno od narave proučevanega predmeta in od namena raziskave pa tudi od:
- Od možnosti za vnaprejšnjo konceptualizacijo raziskovalne problematike
- Od razpoložljivosti ustreznih instrumentov (če so instrumenti izdelani, je smiselno da jih uporabimo – ni jih potrebno na novo »izumljat«→v tem primeru bi šlo za
kvantitativno študijo primera) - Od pripravljenosti posameznikov in inštitucij za sodelovanje
- Za opazovanje z udeležbo (za neposredno opazovanje; lahko je jasno ali prikrito
(pozorni moramo biti na etični vidik)) morajo biti dani pogoji - Raziskovalčeve afinitete do kvalitativnega oziroma kvantitativnega raziskovanja
- Od časa in sredstev, ki jih ima raziskovalec na voljo
Tipi študij primerov po Bogdanu in Biklenovi
a) Zgodovinsko organizacijske študije primerov
(vsebina je osredotočena na posamezno institucijo v razvoju skozi čas) Primer: razvoj idrijske gimnazije
b) Opazovalne študije primera (osredotočena na delovanje neke skupine, glavna tehnika je opazovanje z udeležbo)
c) Življenjske zgodbe (življenjska zgodovina – biografska metoda) (Na področju VIZ je taka študija usmerjena k učitelju. Zanimivo je proučevanje kakšnih zanimivih učiteljev z alternativnim načinom dela itd.)
d) Komunske študije (soteska, okolica neke šole/vrtca; raziskovanje subkultur … )
e) Situacijske analize (ko se osredotočimo na nek konkreten primer; recimo na to, kako je
bil dijak izključen iz šole; sprejem učenca s PP na šolo …)
f) Mikroetnografija (zajamemo zelo majhno enoto neke organizacije, neko njeno
specifično dejavnost. Recimo, kako v Krki skrbijo za razvoj kadra)
Stenhouse - vrste študije primera
a) Etnografska študija primera (opazovanje z udeležbo, ki je podprto z intervjuvanjem. Na področje pedagogike, se je taka način prenesel iz antropologije)
b) Evalvacijska študija primera (gre za vrednotenje tega, kako potekajo procesi evalviranja izobraževanja)
c) Edukacijska študija primera
d) Študija primer av akcijskem raziskovanju (opredeli ga kot podvrsto študijo primera.
Ostali avtorji, ga vidijo kot neko samostojno vrste raziskave)
