OSNOVNE METODE PEDAGOŠKEGA RAZISKOVANJA Flashcards
Poglavitni cilji raziskovanja
- Opisovanje (to da želimo objekt našega raziskovanja karseda dobro opisati. Opisati v smislu tega kakšen ta predmet je v naslednji fazi pa tudi poskušamo razložiti zakaj je predmet našega raziskovanja takšen kot je)
- Razlaganje→oba sta prvenstvena cilja znanosti na sploh
- Vrednotenje (evalvacija) – odgovarjajo na vprašanje kakšno je nekaj (jo opisat) in
ovrednotit. - Napovedovanje (ne mislimo na prerokovanje, ampak na napovedovanje ob določeni
konstelaciji nekih dogodkov, opredeljenih vrednosti (rezultatov) do katerih smo prišli)
Kaj opredeljuje metodo znanstvenega raziskovanja?
- Postopek znanstvenega raziskovanja, v katerem so določene oziroma faze tega postopka skozi katere mora raziskovanje potekat, da lahko zagotovimo znanstvenost tega raziskovanja oz. rezultatov do katerih pridemo preko tega raziskovanja
(primer: če izpeljemo empirično raziskavo in pri tem ne uporabimo ustreznih postopkov za obdelavo podatkov rezultati na koncu niso znanstveno relevantni.) - Raziskovalni instrument: gre za pripomočke za konkretna sredstva, ki jih raziskovalec uporablja pri svojem delu in meritve, ki jih opravi s tem instrumentom morajo biti zanesljive veljavne in objektivne.
Biolog - mikroskov, družboslovec - anketni vprašalnik
Kdaj je raziskovalni instrument zaneslijiv, objektiven in veljaven?
Zanesljiv je instrument takrat, ko pri ponovnih meritvah pridemo do enakih rezultatov. Veljaven je takrat, ko izmeri tiso kar smo želeli izmeriti in ne kar nekaj drugega. Objektivnost pa pomeni da sam raziskovalec ne vpliva na meritve in potem na rezultate.
Osnovna klasifikacija raziskovalnih metod
Po osnovni klasifikaciji raziskovalnih metod ločimo:
- Deskriptivno metodo
Predstavlja skupek znanstveno raziskovalnih postopkov s katerimi opisujemo pojave na področju VIZ. Proučujemo torej stanje teh pojavov in vsebino teh pojavov ne glede na vzroke, ki ta stanja in vsebine povzročajo. Namenjena je prvenstveno opisovanju pojavov in stanja na področju VIZ
- Kavzalno metodo
Predstavlja skupek znanstveno raziskovalnih postopkov s katerimi ugotavljamo, proučujemo vzročno posledično povezanost med pojavi. Stara je toliko kot je stara znanost.
Deskriptivna in kavzalna metoda sta med seboj odvisni. Kavzalna izhaja iz opisa in posledic. Prav tako nobena deskriptivna metoda ni samo opisna, razmišljamo tudi o vzrokih.
Kako je z obema na področju VIZ?
Samo deskriptivna je redka, bolj pogosta je kavzalna metoda vendar skupaj z deskriptivno, nikoli brez nje.
Deskriptivna in eksplikativna metoda.
Pri deskriptivni: ugotavljamo stanje pedagoškega polja, ne da ga bi raziskovali Z eksplikativno metodo pa iščemo odgovore na vprašanje zakaj.
Delitev metod po Sagadinu
Delitev na deskriptivno in kavzalno metodo je delitev po dveh kriterijih:
- Gnoseološki kriterij (Gnoseologija se ukvarja s vprašanjem spoznavanja objektivne stvarnosti. Gre za proučevanje človekova spoznavne moči. Kakšne možnosti ima človek pri spoznavanju stvarnosti, ki ga obdaja.)→gre za nivo spoznavanja pedagoškega polja. Kaj to pomeni? Po tem kriteriju Sagadin loči nivo, ki je zgolj opisen in nivo, ki sega globje v kavzalne razlage (vzročno-posledičnih zvez)
- Akcijsko - manipulativni kriterij→govori o tem ali gre za aktivno poseganje v raziskovalno polje ali ne.
Akcija je neko delovanje. Manipulacija pa je to da z neko akcijo posežemo v raziskovalno polje in v tem okolju skušamo dosegati neke učinke. S tem poljem želimo manipulirat, torej ga spreminjat. Kako to dosežemo? To dosežemo tako, da v raziskovalno polje vnesemo eksperimentalni faktor ali dejavnik.
(Zamislimo si didaktični eksperiment. Učitelj bi v enem oddelku )
Ko govori o tem kriteriju misli na to da delitev raziskovalnih metod izpelje v tem smislu ali v raziskovalno polje aktivno posegamo ali ne.
Klasifikacija raziskovalnih metod:
- Deskriptivna metoda
- Kavzalno ne eksperimentalna metoda
Dokazujemo kavzalne zveze med pojavi, pri čemer pa ni nujno da vnašamo neke novosti v raziskovalno polje (ni nujno da eksperimentiramo). Takih metod je v pedagoškem raziskovanju največ.
Kaj pomeni uporaba takšne metode. Postavimo hipotezo (ki so predpostavke o vzročno posledičnih povezavah med pojavi). Npr. predpostavljamo, da so se v teh časih mlajši učitelji (z manj delovne dobe) bolje znašli kot starejši učitelji. Predpostavljamo da so mlajši učitelji bolj digitalno pismeni kot starejši
- Eksperimentalna metoda
- Kasneje tem metodam doda še eksplorativno metodo (več o tem, ko bomo govorili o
študiji primera)
Po gnoseološkem kriteriju govorimo o deskriptivni metodi in kavzalni metodi.
Po akcijsko – manipulativnem pa kavzalno razdeli še na dve (ali nekaj vnašamo v polje ali ne). Če ne vnašamo govori o kavzalno ne eksperimentalni metodi. Če pa nekaj vnašamo in manipuliramo s situacijo pa govorimo o eksperimentalni metodi.
Delitev metod - Sarantakos
- Je novejša, vedno bolj uporabljena
- Kvantitativne metode, in znotraj tega:
o Pregledna (survey)metoda
o Dokumentarna metoda (gre pravzaprav za analizo dokumentarnih virov) o Metoda opazovanja (mi bomo govorili o tehniki zbiranja podatkov)
o Eksperiment - Kvalitativne metode (v Sagadinovi delitvi niso zajete, mogoče deloma v deskriptivnih metodah)
Katere metode ločuje Creswell?
- Kvantitativne metode o Metodo eksperimenta o Pregledno metodo, ki ima namen, da posplošuje iz vzorca na OM - Kvalitativne metode o Etnografska metoda o Utemeljena teorija o Študija primera o Fenomenološke študije
Kaj zagovarjajo pripadniki pozitivizma (kvantitativne metodologije)?
Teza o neodvisnem obstoju materialne stvarnosti od zavesti ljudi ali spoznavne dejavnosti ljudi in možnost objektivnega spoznavanja stvarnosti z ustreznim metodološkim instrumentarijem kar posledično omogoča in zagotavlja objektivnost znanstvenih spoznanj.
Osnovni postulati kvantitativne metodologije
- Naloga znanosti je opisovati, pojasnjevati in napovedovati.
Znanost prihaja do splošno veljavnih spoznanj na podlagi preverjanja hipotez. Hipoteze se preverjajo s statističnimi postopki, ki omogočajo posplošitve iz vzorca na OM. Zanesljivost, veljavnost, objektivnost pa omogočajo standardizirani merski instrumenti.
Kaj pomeni standard? Je neka norma. (Je mikroskop standardiziran merski instrument? Je!) - Uporaba standardiziranih merskih instrumentov
Standardizirani merski instrumenti omogočajo intersubjektivno preverljivost. To pomeni, da lahko različni raziskovalci ob uporabi standardiziranih instrumentov pridejo do enakih ugotovitev.
Standardizirani merski instrumenti vplivajo na to, da ni mogoče pri merjenju biti kakorkoli subjektiven - Znanost je vrednotno nevtralna
Kritika kvantitativne metodologije s strani kvalitativne - na kaj se nanašajo?
Kritike tradicionalne empirične metodologije so se nanašale na:
- Objektivnost znanstvenih spoznanj
Predpostavka objektivne znanosti temelječe na kvantitativni pozitivistični metodologiji je slonela na oblikovanju takšne metodologije znanstvenega raziskovanja, ki bo omogočila neodvisnost znanstvenih dognanj od raziskovalca
UGOVOR: Ali je to sploh možno doseči objektivno spoznanje na relaciji raziskovalec – predmet raziskovanja?
- Odnos subjekt – objekt
UGOVOR: spoznavni subjekt (raziskovalec) skonstruira preučevani predmet
Socialni svet ni nekakšna danost v pozitivističnem smislu, ki jo objektivno zrcali naše spoznanje, ampak je prederteminirana v naši zavesti in z dejanji, ki jo sooblikujejo.
- Vrednotno nevtralnost
Temelji na dualizmu dejstev in socialnih norm. Kvantitativni raziskovalci katerih raziskovalno načelo temelji na pozitivizmu menijo, da so ti dve področji avtonomni. Pravijo da so naravni zakoni neodvisni od subjekta. Socialne norme pa so pogojene s priznavanjem s strani subjekta.
Imamo pravico, da izrazimo mišljenje s katerim vrednotimo svet, nimamo pa pravice do predpostavke, da ima to mišljenje kakršnokoli znanstveno podlago razen našesvobodne izbire. Področje socialnih norm pa je ravno odvisno od naše svobodne izbire, naravni zakoni niso (so takšni kot so, so dejstva ki temeljijo na objektivnosti).
UGOVOR: Z oženjem predmeta, znanost iz svojega okvira izloča tudi vsa pomembna vprašanja človekovega življenja, kot so norme, vrednote in odločitve, ki so tako prepuščene neznanstvenim pojasnitvam in razlagam.
- Primat metode
Metode iz naravoslovja prenesti v družboslovje
Paradoksalna situacija, ko metoda določa predmet, družboslovne znanosti pa se morajo usmeriti na spoznavni predmet.
UGOVOR:
Priseganje na metodo eksperimenta pomeni, da se raziskovanje zoži samo na tisto kar lahko preverimo z eksperimentom.
