vaje 2 Flashcards
Patogeni MO
(Brucella, Mycobacterium, Bacillus anthracis)
- Pogojno patogeni MO – okužba, ko dosežejo infektivno dozo
(salmonele, Listeria)
- MO, ki proizvajajo toksine v krmi
bakterije: Clostridum botulinum, Staphylococus aureus;
plesni: Asperigillus, Penicilium, Fusarium
Katere rodove bakterij najdemo v nepokvarjeni krmi?
- Erwinia, Enterobacter, Escherichia, Proteus, Pseudomonas, Aeromonas
Katere rodove bakterij najdemo v pokvarjeni krmi?
- Bacillus, Staphylococcus, Micrococcus, Streptomyces
- Pogosto sodelujejo aktinomicete: Nocardia, Actinomyce
Kdaj se krma začne kvariti?
Za večino vrst bakterij, ki povzročajo kvarjenje krme, je potrebna razmeroma visoka relativna zračna vlaga in temperatura med 30°C in 45°C.
Ali je normalno, da je krma kontaminirana z bakterijami? Zakaj?
Da v naravi so vedno prisotne bakterije.
Pod katerimi pogoji pride do intenzivnega razmnoževanja bakterij?
Visoka vlaga in temperatura.
Kje najdemo plesni in kako se širijo? Kaj povzročajo patogene plesni?
V naravi so ubikvitarne-povsod prisotne.
Širijo se s sporami.
Aspergilozo.
V kakšnih pogojih dobro uspevajo kvasovke? Kaj povzročajo v krmi?
- 85-95% vlage
- 25 - 35°C
- O2 + ↓pH
V krmi povzročajo spremembo barve, okusa, vonja, kvarjenje krme.
Najdemo jih v pokvarjeni krmi (v nepokvarjeni je njihovo število majhno-ne nič).
Dejavniki, ki vplivajo na razvoj MO v krmi
VLAGA (vsaj 14% abs. vlage in vsaj 75% rel. vlage)
TEMPERATURA (20 – 30°C)
IZPOSTAVLJENA POVRŠINA - zdrobljena zrna žit
DOBA SKLADIŠČENJA- daljša doba poveča vpliv dejavnikov
VRSTA KRME in VSEBNOST HRANILNIH IN ESENCIALNIH SNOVI potrebnih mikroorganizmom
za razmnoževanje
PRIMESI V KRMI (vir kontaminacije, sprememba lastnosti krme)
pH VREDNOST KRME
MEDSEBOJNA KONKURENČNOST ORGANIZMOV
VSEBNOST ZAVIRALNIH SNOVI
Kaj uporabljamo za ugotavljanje stopnje kontaminacije s saprofitskimi mikroorganizmi?
Dilucijski test: Razredčiš na 10 ^-4 (v bučko daš 10 g vzorca in 90 ml suspenzije, pretreseš; v 1. epruveto 1ml vzorca iz bučke in 9 ml suspenzije…3. epruveta)
Iz tretje vzameš 0,1 ml vzorca. Daš z ezo na gojišče: 10^-5 razredčitev.
Petrijevko v termostat na 30°C za 2-3 dni.
Prešteješ št. kolonij: upoštevaš plošče z več kot 20 in manj kot 200 kolonijami.
Izračunaš CFU (= št. kolonij X razredčitev)->rezultat je v miljonih na gram
(25 kolonij x 10^5)
Kdaj analiziramo suho krmo?
Max 7 dni po prejetju (prej na hladnem v steklenih lončkih)
Kaj uporabljamo za ugotavljanje stopnje kontaminacije s plesnimi in kvasovkami
Razredčimo na 10^-3 (2. epruveta).
Nanesemo na gojišče 1 ml vzorca.
Ploščo damo v termostat na 25-27°C za 6-7 dni.
Preštejemo kolonije. Upoštevamo gojišča s 15-150 kolonijami.
CFU = 10^3 x št kolonij
Rezultat CFU = v tisočih na gram.
Katere bakterije povzročajo salmonelo? Kako pride do okužb?
S. enteritidis; S. tymphomurium.
Okužbe so fekalno-oralne (okužena voda, med shranjevanjem stik z živalmi, fekalijami kontaminirane surovine-ribja moka…)
Kaj povzroča listeriozo pri prežvekovalcih? Je lahko prisotna v prehrani ljudi? Kako?
Listeria monocytogenes. Ubikvitarna (zemlja, voda, silaže, pivske tropine) Pri ljudeh lahko prisotna v delikatesnem mesu, hladilniku.
Kaj so viri E. coli? Kaj povzroča? Kakšen učinek ima nanjo visoka temperatura?
Prežvekovalci (meso, mleko, mladi sir…). Proizvaja verotoksin, ki povzroča krče, prebavne motnje. Ne uniči je. Niti pri peletiranju.
