vaje 2

Question 1

Patogeni MO

Answer 1

(Brucella, Mycobacterium, Bacillus anthracis)

Question 2

• Pogojno patogeni MO – okužba, ko dosežejo infektivno dozo

Answer 2

(salmonele, Listeria)

Question 3

• MO, ki proizvajajo toksine v krmi

Answer 3

bakterije: Clostridum botulinum, Staphylococus aureus;
plesni: Asperigillus, Penicilium, Fusarium

Question 4

Katere rodove bakterij najdemo v nepokvarjeni krmi?

Answer 4

• Erwinia, Enterobacter, Escherichia, Proteus, Pseudomonas, Aeromonas

Question 5

Katere rodove bakterij najdemo v pokvarjeni krmi?

Answer 5

• Bacillus, Staphylococcus, Micrococcus, Streptomyces
• Pogosto sodelujejo aktinomicete: Nocardia, Actinomyce

Question 6

Kdaj se krma začne kvariti?

Answer 6

Za večino vrst bakterij, ki povzročajo kvarjenje krme, je potrebna razmeroma visoka relativna zračna vlaga in temperatura med 30°C in 45°C.

Question 7

Ali je normalno, da je krma kontaminirana z bakterijami? Zakaj?

Answer 7

Da v naravi so vedno prisotne bakterije.

Question 8

Pod katerimi pogoji pride do intenzivnega razmnoževanja bakterij?

Answer 8

Visoka vlaga in temperatura.

Question 9

Kje najdemo plesni in kako se širijo? Kaj povzročajo patogene plesni?

Answer 9

V naravi so ubikvitarne-povsod prisotne.
Širijo se s sporami.
Aspergilozo.

Question 10

V kakšnih pogojih dobro uspevajo kvasovke? Kaj povzročajo v krmi?

Answer 10

• 85-95% vlage
• 25 - 35°C
• O2 + ↓pH
  V krmi povzročajo spremembo barve, okusa, vonja, kvarjenje krme.
  Najdemo jih v pokvarjeni krmi (v nepokvarjeni je njihovo število majhno-ne nič).

Question 11

Dejavniki, ki vplivajo na razvoj MO v krmi

Answer 11

VLAGA (vsaj 14% abs. vlage in vsaj 75% rel. vlage)
TEMPERATURA (20 – 30°C)
IZPOSTAVLJENA POVRŠINA - zdrobljena zrna žit
DOBA SKLADIŠČENJA- daljša doba poveča vpliv dejavnikov
VRSTA KRME in VSEBNOST HRANILNIH IN ESENCIALNIH SNOVI potrebnih mikroorganizmom
za razmnoževanje
PRIMESI V KRMI (vir kontaminacije, sprememba lastnosti krme)
pH VREDNOST KRME
MEDSEBOJNA KONKURENČNOST ORGANIZMOV
VSEBNOST ZAVIRALNIH SNOVI

Question 12

Kaj uporabljamo za ugotavljanje stopnje kontaminacije s saprofitskimi mikroorganizmi?

Answer 12

Dilucijski test: Razredčiš na 10 ^-4 (v bučko daš 10 g vzorca in 90 ml suspenzije, pretreseš; v 1. epruveto 1ml vzorca iz bučke in 9 ml suspenzije…3. epruveta)
Iz tretje vzameš 0,1 ml vzorca. Daš z ezo na gojišče: 10^-5 razredčitev.
Petrijevko v termostat na 30°C za 2-3 dni.
Prešteješ št. kolonij: upoštevaš plošče z več kot 20 in manj kot 200 kolonijami.
Izračunaš CFU (= št. kolonij X razredčitev)->rezultat je v miljonih na gram
(25 kolonij x 10^5)

Question 13

Kdaj analiziramo suho krmo?

Answer 13

Max 7 dni po prejetju (prej na hladnem v steklenih lončkih)

Question 14

Kaj uporabljamo za ugotavljanje stopnje kontaminacije s plesnimi in kvasovkami

Answer 14

Razredčimo na 10^-3 (2. epruveta).
Nanesemo na gojišče 1 ml vzorca.
Ploščo damo v termostat na 25-27°C za 6-7 dni.
Preštejemo kolonije. Upoštevamo gojišča s 15-150 kolonijami.
CFU = 10^3 x št kolonij
Rezultat CFU = v tisočih na gram.

Question 15

Katere bakterije povzročajo salmonelo? Kako pride do okužb?

Answer 15

S. enteritidis; S. tymphomurium.
Okužbe so fekalno-oralne (okužena voda, med shranjevanjem stik z živalmi, fekalijami kontaminirane surovine-ribja moka…)

Question 16

Kaj povzroča listeriozo pri prežvekovalcih? Je lahko prisotna v prehrani ljudi? Kako?

Answer 16

Listeria monocytogenes. Ubikvitarna (zemlja, voda, silaže, pivske tropine) Pri ljudeh lahko prisotna v delikatesnem mesu, hladilniku.

Question 17

Kaj so viri E. coli? Kaj povzroča? Kakšen učinek ima nanjo visoka temperatura?

Answer 17

Prežvekovalci (meso, mleko, mladi sir…). Proizvaja verotoksin, ki povzroča krče, prebavne motnje. Ne uniči je. Niti pri peletiranju.