USTAVNO - Fišer Flashcards
Kakšna je oblika vladavine v Sloveniji?
Slovenija je (demokratična) republika s parlamentarnim sistemom.
Kdo je nosilec oblasti v Sloveniji?
Ljudstvo (ne država!).
Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami.
- Načelo delitve oblasti.
- Kakšno je razmerje med tremi vejami oblasti?
- Kdo je zakonodajna, izvršila in sodna veja oblasti?
- Kako sodelujejo veje oblasti?
- Naštejte nekaj institucij, ki jih ne bi mogli uvrstiti v zakonodajno/sodno/izvršilno oblast.
- Delitev državne oblasti pomeni, da je državna oblast razdeljena na zakonodajno, izvršilno in sodno vejo.
- Organi, ki opravljajo temeljne funkcije državne oblasti so relativno samostojni in neodvisni od drugih organov, tako da nobeden od njih ne more prevladati nad drugimi (sistem nadzora in ravnovesij).
- Zakonodajna: državni zbor in državni svet (skupaj parlament); izvršilna: vlada in predsednik; sodna: sodniki (ne sodišča)
- Npr. zakonodajna-sodna: sodnike voli DZ (tudi del sodnega sveta), DZ sprejema zakone, ki jih presoja US…
Npr. izvršilna-zakonodajna: vlada je odgovorna DZ (interpelacija, nezaupnica), odgovarja na vprašanja, DZ imenuje GDT, vlada predlaga zakone, vlada z zaupnico posredno povzroči razpustitev DZ.
Npr. Izvršilna-sodna: minister za pravosodje sprejema sodni red, sodstvo preverja zakonitost ravnanj pravnih aktov izvršilne veje oblasti.
- Posebej položaj imajo:
- predsednik
- US
- varuh ČP
- banka Slovenije
- računsko sodišče
- sodni svet
- agencije
Ali sodnik lahko kdaj vpraša izvršilno ali zakonodajno vejo npr. o pomenu posameznega akta?
Ne, sodniki so vezani na ustavo, zakone in mednarodne pogodbe.
To bi bilo kršitev načela neodvisnega in nepristranskega sojenja in delitve oblasti.
Kam spadata Računsko sodišče in Ustavno sodišče?
Sta organa sui generis in ne spadata v nobeno vejo oblasti.
Načelo pravne države.
Pravna država zlasti pomeni vezanost vseh državnih organov na pravne predpise (zato vladavina prava!).
Ustava in drugi pravni akti morajo zagotavljati človekove pravice in svoboščine ter njihovo pravno varstvo pred nedopustnimi posegi države.
Posebej pomembno je načelo ustavnosti in zakonitosti, ki v ožjem pomenu pomenita skladnost nižjih aktov z ustavo oz. in zakoni.
Pravna država je tudi tesno povezana z demokracijo kot političnim sistemom.
(strnjen odgovor: Gre za državo, v kateri “vlada pravo” in v kateri državni organi ne smejo postopati samovoljno. Država zagotavlja varstvo ustavnosti in zakonitosti, ustava in drugi pravni akti zagotavljajo človekove pravice in svoboščine, posamezniki pa so varovani pred nedopustnimi posegi države. Poleg tega pojem zajema še druga načela, npr. načelo delitve oblasti, načelo vezanosti na zakon, načelo pravne varnosti, načelo enakosti pred zakonom, ipd.)
- Načelo prepovedi retroaktivnosti.
- Kdaj je retroaktivnost dovoljena?
- Pomeni prepoved povratne veljave zakonov:
- PRAVA RETROAKTIVNOST: zakoni in drugi akti ne morejo imeti učinka za nazaj
- NEPRAVA RETROAKTIVNOST: zakon učinkuje od uveljavitve naprej - poseg tudi v zatečena pravna razmerja in stanja, ki še niso zaključena - IZJEMA pri pravi:
- samo zakon lahko določi veljavo za nazaj, če to zahteva javna korist in se ne posega v pridobljene pravice
IZJEMA pri nepravi:
- retroaktivnost dovoljena, če se položaj posamezniku ne bo poslabšal brez upravičenega razloga v javnem interesu
IZJEMA V KP: uporaba naknadnega milejšega zakona.
- Prenos suverenosti na EU.
- Pod kakšnim pogojem?
- Kaj določa 3.a člen URS, zakaj je bil dodan?
- Slovenija lahko prenese DEL IZVRŠEVANJA SUVERENIH PRAVIC na mednarodne organizacije.
- Organizacija mora temeljiti na človekovih pravicah in načelih pravne države (ratifikacija DZ z 2/3 večino vseh glasov).
Možen referendum - izid je zavezujoč. - “Evropski člen” - temelj za pristop v mednarodne organizacije. Ta člen ustave je bil dodan 2003 zaradi vključitve v EU (oblikovan tako, da se omogoči pristop tudi k drugim organizacijam).
- Kako se uresničujejo ČPTS?
- Kaj lahko uredi zakon?
- Uresničujejo se neposredno na podlagi ustave.
- Zakon lahko določi le način izvrševanja nekaterih (le relativnih) ČPTS, ne more pa jih omejiti.
Kje državljani uresničujejo svoje človekove pravice vsakodnevno in kako?
V šoli (pravica do izobraževanja), službi (pravica do dela), doma (svobodno odločanje o rojstvih otrok), s peticijo (politična ČP), pred upravnimi organi, pred sodišči…
Ali je možna razveljavitev in omejitev ČPTS?
ČPTS so omejene samo:
- s pravicami drugih
- v primerih, ki jih določa Ustava - npr.:
- v vojni ali izrednem stanju (ne absolutnih); tudi z uredbo z zakonsko močjo
Svoboda vesti in ugovor vesti.
- izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je svobodno.
- nihče se ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja.
- pravica staršev do vzgoje v svojem prepričanju.
UGOVOR vesti:
- dopusten v primerih, ki jih določi zakon, če se s tem ne omejujejo pravice in svoboščine drugih oseb (vojska, zdravniki,…)
Pravice manjšin v URS.
- že v ustavni listini
- v ustavi so varovane pravice italijanske in madžarske manjšin in slovenskih manjšin v tujini
- varstvo v obliki prepovedi diskriminacije in posebnih pravic
Zakaj imamo urejeno varstvo manjšin v Sloveniji?
- zato ker cenimo raznolikost;
- zato ker nas k temu obvezujejo mednarodne pogodbe in ustava;
- zaradi lastne zgodovinske izkušnje;
- ker je (negativen) odnos do manjšin lahko razlog za spore med državama, celo vojne
Ali imajo Italijani, ki živijo v Kopru in Italijani, ki pridejo v Slovenijo različne pravice?
Da, imajo različne pravice (npr. volilna pravica).
Absolutne in relativne pravice? Katere so absolutne človekove pravice in zakaj jih tako imenujemo?
Absolutnih pravic v nobenem primeru ni dopustno omejevati ali odvzeti, npr. prepoved smrtne kazni.
V relativne država lahko poseže, če ima utemeljen razlog.
Kaj so človekove pravice in kaj svoboščine, naštejte jih nekaj iz ustave. Katere so politične ČP?
ČLOVEKOVA PRAVICA:
- s pravnimi pravili urejeno upravičenje posameznika v razmerju do državne oblasti.
SVOBOŠČINA:
- področje suverenosti človeka, ki z družbeno pogodbo ni bilo postavljeno pod kontrolo države
Nekaj ČPTS:
- osebnostne (prepoved mučenja, nedotakljivost življenja, osebna svoboda, nedotakljivost stanovanja, svoboda izražanja, …)
- POLITIČNE (pravica do zbiranja in združevanja, volilna pravica, pravica do peticije, pravica pribežališča, …)
- ekonomske in socialne (svoboda dela, zdravstveno varstvo, pravice otrok,…)
Je pravica do pribežališča človekova pravica?
Da, priznana tujcem ali osebam brez državljanstva, ki so preganjane zaradi zavzemanja za ČPTS.
Človekove pravice s področja intelektualne lastnine?
So pravice IZ USTVARJALNOSTI:
- varstvo avtorskih in drugih pravic, ki izvirajo iz umetniške, znanstvene, raziskovalne in izumiteljske dejavnosti.
Kam bi umestili pravice narodnih skupnosti?
Po vsebini gre za politične in osebnostne ČPTS, vendar se jih obravnava posebej.
Prepoved mučenja – kakšno prepoved še vsebuje konkretno določilo? (Kdaj se lahko podvomi v svobodno odločitev posameznika? Zaporniki.)
Vsebuje tudi ponižujoče kaznovanje ali ravnanje (prepoved medicinskih in drugih znanstvenih poskusov brez privolitve).
- Kam spada v pravosodje?
- Kaj pravi ustava o pravosodju?
- Katere kategorije ureja?
- Pravosodje
- ožji pomen: samo sodstvo;
- širši pomen: vsi drugi s področja pravosodja. To so:
- sodišča,
- državna tožilstva,
- odvetništvo,
- notariat,
- prekrškovni organi,,
- državno odvetništvo,
- sodne izvedence,
- cenilce,
- tolmače,
- sodne izvršitelje,
- stečajne upravitelje,… - Pravosodja ustava posebej ne ureja, omenja le v smislu, da je odvetništvo kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba.
- Ustava ureja:
- sodstvo
- državno tožilstvo
- odvetništvo
- notariat
Kako bi tujcu opisali naš pravosodni sistem glede na Ustavo?
S temeljnimi načeli sodstva:
- načelo neodvisnosti
- načelo zakonitosti
- sodniška imuniteta
- nezdružljivost sodniške funkcije
- načelo javnosti
- načelo kolegičnosti in laičnosti
- načelo instančnosti
Neodvisnost sodstva. Na kaj so sodniki vezani pri odločanju?
Na ustavo in zakon (in mednarodne pogodbe).
Sodnik razlaga zakon?
Da. Vsaka uporaba zakona pomeni tudi njegovo razlago. Pri tem se mora posluževati ustreznih
metod razlage.
Kaj pomeni exceptio illegalis?
Exceptio illegalis pomeni pravico do odklonitve uporabe nezakonitega podzakonskega predpisa (v tem okviru lahko odpravi neskladja med višjimi in nižjimi normami).
Lahko spregleda podzakonski predpis, če meni, da je v nasprotju z zakonom.
- Razlika med poslansko in sodniško imuniteto?
- Kakšna je imuniteta članov državnega sveta in Ustavnih sodnikov?
- Ali imuniteto uživa tudi predsednik države?
- IMUNITETA = pravica oziroma privilegij posameznika, da je izvzet iz uporabe pravnih predpisov.
Poslanska - je politična imuniteta, ki poslance varuje pred kazensko odgovornostjo in kazenskim pregonom. Obstajata materialna (poklicna; mnenje na sejah ali glas) in procesna (za KD z manj kot 5 leti zapora, tudi zunaj funkcije tekom trajanja mandata, pregon dovoli DZ).
Sodniška (prav tako materialna in procesna) - sodnika ni mogoče klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odločanju, ne sme biti priprt, ne sme se brez dovoljenja DZ zoper njega začeti KP, če je osumljen KD pri opravljanju funkcije.
- Enaka kot poslanska.
- Ne
Postopek za imenovanje sodnika!
Kakšen mora biti sodnik - pogoji?
KDO:
- mora biti osebnostno primeren
- državljan RS, aktivno obvlada slovenščino
- poslovno sposoben, splošno zdrav
- star vsaj 30 let
- ustrezna izobrazba + PDI
- neobsojen naklepnega KD
- zoper njega ni bila vložena PM obtožnica zaradi naklepnega KD po UD
- ni smel soditi v postopkih, v katerih so bile kršene ČPTS
NAČIN:
- prosta mesta razpiše vrhovno sodišče
- razpis v uradnem listu
- prijava kandidata
- ministrstvo predloži podatke
- predsednik sodišča poda mnenje
- kandidat lahko komentira mnenje
- predsednik sodišča naredi dokončno mnenje in pošlje sodnemu svetu
- SODNI SVET oceni in izbere kandidata
- Državni zbor VOLI sodnike, ki še niso izvoljeni v sodniško funkcijo in vrhovne sodnike
Ali je OK, da sodnike voli državni zbor? Kako bi zagotovili, da odločitev ne bi bila politično
obarvana?
V parlamentarnem sistemu NI OBIČAJNA in ne logična ureditev, po kateri voli sodnike DZ.
Slabost je predvsem v tem, da sprejema odločitev POLITIČEN ORGAN (neprimeren za oceno strokovnosti).
Ureditev je problematična tudi z vidika NEODVISNOSTI (preveč spolitizirana izbira) in načela DELITVE OBLASTI (ni uravnoteženega vpliva zakonodajne in izvršilne oblasti na volitve sodnikov).
Odločitev ne bi bila politična, če bi sodnike imenoval SODNI SVET (strokovni organ), vendar bi potem moralo ljudstvo posredno ali neposredno izbirati sodni svet (da bi bila zagotovljena demokratična legitimnost sodstva).
- Kdo izvaja sodno oblast?
- Kaj je sodnik ustavnopravno gledano?
- Sodniki (ne sodišča).
- Nosilec in izvajalec sodne oblasti.
Kaj je pravica do sodnega varstva?
1) Vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče.
2) Sodi mu lahko samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s
sodnim redom.
Kakšen je sistem sodišč?
Kako je organizirano sodstvo?
Kako se delijo sodišča?
Sodišča se delijo na:
1. sodišča splošne pristojnosti
o okrajna sodišča
o okrožna sodišča
o višja sodišča
o Vrhovno sodišče
2. specializirana sodišča
o delovna in socialno sodišče in (skupno) višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani
o upravno sodišče
Predsednik republike. Katere funkcije ima?
V parlamentarnem sistemu je samo simbolični šef izvršilne oblasti (dejanski nosilec je vlada).
Pristojnosti:
1. KLASIČNE:
- predstavljanje države navznoter in navzven
- vrhovno poveljstvo (obrambnih sil)
2. NA ZAKONODAJNEM PODROČJU:
- znotraj zakonodajnega postopka (mnenje, predlog presoje skladnosti, razglaša zakone, med vojno lahko izdaja uredbe z zakonsko močjo)
- razpis volitev v DZ (in EP), sklic in razpust
- volitve in imenovanja (predlaga sodnike US, člane sodnega sveta, varuha ČP, guvernerja,…)
3. NA IZVRŠILNEM PODROČJU:
- predlaga mandatarja (ni izključna, tudi poslanci v drugem krogu)
- imenuje državne funkcionarje
- vrhovni poveljnik
4. NA SODNEM PODROČJU:
- predlaga ustavne sodnike, člane sodnega sveta, člane mednarodnih sodišč
5. IZREDNE:
- odloča o razglasitvi vojnega ali izrednega stanja
- uredbe z zakonsko močjo v vojni
Ali bi lahko Milan Kučan spet postal predsednik RS?
Da. Mandati so omejeni na dva ZAPOREDNA.
Kdo nadomešča predsednika republike?
Predsednik DZ (nimamo podpredsednika).
- Kako odgovarja predsednik republike?
- Kakšne so možne odločitve ustavnega sodišča?
- Politično - volivcem, ki so ga izvolili; pravno: ustavna obtožba (impeachment).
- Odločanje US o utemeljenosti obtožbe:
- javna obravnava
- fakultativni suspenz predsednika (odloči ustavno sodišče z 2/3 večino)
- odločitve: oprostitev, opozorilo, prenehanje funkcije ali ustavitev postopka
V primeru KP lahko ustavno sodišče počaka, ni pa vezano na odločitev kazenskega sodišča.
- Kaj je volilna pravica?
- Kako je s tujci in volilno pravico?
- Pravica:
- voliti (aktivna volilna pravica)
- biti izvoljen (pasivna volilna pravica)
- izvrševati mandat v primeru uspeha - Pravico voliti in biti voljen za poslanca italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti
imajo pripadniki teh narodnih skupnosti, ki imajo volilno pravico.
Kaj je zagotavljanje enakih možnosti na volitvah?
a. pri volitvah v DZ noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 35% skupnega števila kandidatov
b. pri volitvah v občinski svet noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 40% mest na kandidatni listi
c. na volitvah v občinske svete in poslance v EP velja še sistem zadrge (izmenične razporeditve kandidatov po spolu na listi kandidatov)
Vidite problem z enakostjo volilne pravice v našem sistemu?
Ali poznamo izjemo od splošne in enake volilne pravice?
Da, pripadniki madžarske in italijanske narodne skupnosti pri volitvah poslancev v DZ in občinski svet dve volilni pravici - ker sta neposredno zastopani v DZ in v LS, volijo tako splošne predstavnike kot svojega.
Volilni sistemi v RS.
- DZ: proporcionalni sistem (mandati razdeljeni sorazmerno z glasovi za liste) + na ravni volilnih enot Droopov količink in na ravni države d’Hontov sistem
- EP: proporcionalni sistem in d’Hontov sistem.
- PRS in župan: večinski volilni sistem (sistem absolutne večine)
- Občinski svet: proporcionalni (več kot 12 članov) ali večinski (manj kot 12 članov)
