Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

PDI - Vito > KAZENSKO - ostalo > Flashcards

KAZENSKO - ostalo Flashcards

1
Q

Načela kazenskega materialnega prava.

A
  1. Načelo zakonitosti
  2. Načelo legitimnosti in omejenosti represije
  3. Načelo individualizacije kazenskih sankcij
  4. Načelo humanosti
  5. Načelo subjektivne ali krivdne odgovornosti
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kaj je kaznivo dejanje?

A

Človekovo protipravno ravnanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot določa kot kaznivo dejanje in hkrati določa njegove znake, ter kazen za krivega storilca.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Katere so sestavine splošnega pojma kaznivega dejanja?

A
  1. Ravnanje, ki izpolnjuje bit KD
  2. Protipravnost
  3. Krivda
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Način storitve kaznivega dejanja?

A

Lahko je storjeno z opustitvijo ali storitvijo.

Opustitev je lahko:
- prava (izrecno predpisujejo dolžnost, kaj storiti)
- neprava (oblikovane prepovedno, inkriminirane kot storitve) - garantne dolžnost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Katere so garantne dolžnosti?

A
  1. VAROVALNE:
    - Družinska in podobna razmerja
    - Prevzete dolžnosti, praviloma iz pogodbenega razmerja (npr. učitelj smučanja)
    - Dolžnosti iz uradnih položajev in razmerij v pravni osebi
  2. in NADZORSTVENE
    - Nadzor nad nevarnimi premičninami, nepremičninami in živalmi
    - Nadzor nad protipravnimi ravnanji drugih (otrok, duševnih bolnikov, v vojski,…)
    - Nadzor nad nevarnimi kavzalnimi poteki, ki jih je sprožilo ravnanje nosilca dolžnosti
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Katere so teorije vzročnosti?

A
  1. Ekvivalenčna teorija (enak pomen vseh vzrokov)
  2. Teorija adekvatnosti (kateri vzrok je pravno relevanten)
  3. Teorija objektivne pripisljivosti (celovita teorija - ali je mogoče posledico šteti za delo storilca)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Razlika med osumljencem, obdolžencem, obtožencem in obsojencem – glede na faze. Kdaj nekdo postane osumljenec?

A

OSUMLJENEC - v predkazenskem postopku - oseba, zoper katero je pred uvedbo kazenskega postopka organ opravil določeno dejanje (razlogi za sum);

OBDOLŽENEC - tisti, zoper katerega teče preiskava ali je vložen obtožni akt

OBTOŽENEC - tisti, zoper katerega je obtožnica postala pravnomočna;

OBSOJENEC - tisti, za katerega je s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je kazensko odgovoren za KD;

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kaj se zgodi, če zasebni tožilec med postopkom umre?

A

Njegov zakonec ali partner, otroci, starši, bratje in sestre, lahko nadaljujejo postopek.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kaj je protipravnost?

A

Protipravnost je element splošnega pojma KD.

Šteje se, da je podana, če ni indicev, ki bi jo izključevali.

Ločimo:
- formalno (protipravno je dejanje, ki je kot takšno določeno z zakonom)
- materialno (protipravno je dejanje, ki nasprotuje morali)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kaj izključuje protipravnost?

A
  • silobran
  • kompulzivna sila
  • grožnja
  • upravičljiva skranja sila
  • upravičljiva kolizija dolžnosti
  • privolitev (tudi domnevana)
  • medicinski posegi
  • poškodbe pri športu
  • zapoved nadrejenega
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Katere okoliščine izključujejo krivdo?

A
  • neprištevnost (in se ni sam spravil v njo)
  • dejanska zmota (izključuje naklep, ne malomarnosti)
  • neizogibna pravna zmota
  • opravičljiva skrajna sila
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

S kakšnimi KD se ukvarja specializirano tožilstvo?

A

S hudimi KD:
- zoper gospodarstvo,
- če je zaporna kazen 10 let ali več in so izvršena v hudodelski združbi,
- korupcije
- terorizma
- suženjstva in trgovine z ljudmi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Poskus, kdaj je kazniv?

A

Poskus na splošno ni kazniv.

Kazniv je le pod zakonskimi pogoji:
- če je za to dejanje predpisana kazen vsaj 3 leta zapora (za druga KD samo, če zakon izrecno določa, da je poskus kazniv)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kakšne vrste poskusa poznamo?

A

Ločimo:
1. DOKONČANI in NEDOKONČANI poskus - glede na to, ali je oz. ali ni izpolnil vseh znakov KD.

Ali je v teh primerih možen odstop?
DA, v obeh primerih je možen prostovoljni odstop.

  1. PRIMERNI in NEPRIMERNI poskus - glede na to ali ga poskuša storiti s primernim sredstvom, ali proti primernemu predmetu - v primeru neprimernega poskusa nihče ne bi mogel povzročiti prepovedane posledice, tudi če bi bil bolj spreten (strelivo brez eksploziva, strel na preveliki oddaljenosti, prazna denarnica).
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kaj je prostovoljni odstop?

A

Je institut splošnega dela materialnega kazenskega prava.

Storilcu, ki od izvršitve KD prostovoljno odstopi lahko kazen odpustimo (tudi če si je prizadeval preprečiti posledico, pa je nastala iz drugega razloga).

Kaznuje pa se za tista dejanja, ki pomenijo samostojno kaznivo dejanje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kaj je potrebno za prostovoljni odstop?

A
  • avtonomno ravnanje storilca
  • aktivnost ali pasivnost storilca
  • dejanje ne sme biti dokončano
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

V katerem primeru ne sme biti zagovornik odvetniški kandidat?

A

Pred Vrhovnim sodiščem RS.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Kaj je KD, kvalificirano s hujšo posledico?

A

Posebno KD, pri katerem je zakonodajalec predvidel, da hujša posledica lahko nastane le zaradi storilčeve malomarnosti (NE naklepa!).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Kaj je stek?

Kakšne vrste steka poznamo?

A

Stek je, ko posameznik:
- z enim ravnanjem izpolni dve ali več inkriminacij,
- z dvema ali več ravnanji izpolni dve ali več inkriminacij.

  1. IDEALNI STEK (en akt, več inkriminacij)
  2. REALNI STEK (več aktov, več inkriminacij)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Na kaj vpliva stek?

A
  • na kvalifikacijo KD
  • na izbiro in odmero kazenskih sankcij
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Kaj je navidezni idealni stek?

V kakšnem odnosu so lahko kazniva dejanja pri navideznem idealnem steku?

A
  1. Kljub temu, da je izvršil več biti KD se šteje, da je izvršil le eno KD (nesprejemljivo bi ga bilo preganjati za vsa KD).
  2. V odnosu:
    - specialnosti (npr. uboj in detomor)
    - subsidiarnosti (eno je predhodna faza drugega - npr. goljufija in ponarejanje listin)
    - konsumpcije (celotna kriminalna količina je zajeta v drugem KD; npr. lahka in huda telesna poškodba)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

V kakšnih odnosih so lahko kazniva dejanja pri navideznem realnem steku?

A
  1. konsumpcije
  2. sestavljeno KD (združenih je več samostojnih KD - npr. nasilništvo)
  3. nekaznivo predhodno dejanje (npr. ponareditev ključa za tatvino)
  4. nekaznivo naknadno dejanje (npr. tatvina zajema prikrivanje)
  5. kolektivno KD (ni izključena kaznivost enkratne storitve, a jih je zakon združil - npr. prepovedana prodaja drog)
  6. nadaljevano KD (več istovrstnih premoženjskih zaporednih KD)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Kako se izreka kazen pri steku?

A

Sodišče najprej določi kazen za vsako posamezno kaznivo dejanje, nato pa izreče za vsa ta kazniva dejanja enotno kazen.

Enako izreče kazen obsojencu ali v primeru preklica pogojne obsodbe zaradi novega KD.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Katera načela pridejo v poštev pri odmeri enotne kazni?

A
  1. Načelo absorbcije - hujša vključuje milejšo.
  2. Načelo asperacije - kazen večja od vsake posebej, a ne sme doseči seštevka.
  3. Načelo kumulacije - seštevek kazni (KZ-1 pozna le pri denarnih kaznih)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Se pripor in pridržanje vštevata v kazen?

A

Kakršen koli odvzem prostosti v zvezi s KD se všteva v izrečeno kazen.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Kaj je nadaljevano KD?

A

Gre za navidezni realni stek.

Merila:
- istočasna ali zaporedna izvršitev več istovrstnih premoženjskih KD
- koristoljubnost ali oškodovalni nagib
- enoten direkten naklep

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Kaj je zastaranje, kakšne posledice ima?

A

Zastaranje kazenskega pregona je institut, ki pomeni ugasnitev pravice države do pregona KD.

Poznamo tudi zastaranje izvršitve kazni (posledica je ugasnitev kazni).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

Omilitev kazni.

A

Sodišče sme storilcu odmeriti kazen pod mejo ali izreči milejšo vrsto kazni, če:
- zakon to dovoljuje (npr. pri napeljevanju ali pomoči pri samomoru) ALI
- ugotovi POSEBNE olajševalne okoliščine (npr. prekoračen silobran, bistveno zmanjšana prištevnost, izogibna pravna zmota, …)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Katere sankcije izreče sodišče mladoletnikom?

A
  1. vzgojne ukrepe (nezavodski - npr. ukor - in zavodski - npr. oddaja v vzgojni dom)
  2. denarna kazen (kot glavna kazen, samo za starejše mladoletnike)
  3. mladoletniški zapor (kot glavna kazen, samo za starejše mladoletnike)
  4. prepoved vožnje motornega vozila - stranska
  5. izgon tujca - stranska
  6. varnostni ukrepi (razen prepovedi opravljanja poklica)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

Katere skupine mladoletnikov za izrek sankcij ločimo?

A
  1. otroci do 14 leta
  2. mlajši mladoletniki 14-16 let
  3. starejši mladoletniki 16-18 let
  4. mlajši polnoletniki 18-21 let
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

Kdaj lahko sodišče izreče mladoletniški zapor?

A
  • samo starejšemu mladoletniku
  • za KD s predpisanim zaporom 5 let ali več
  • od 6 mesecev do 5 let (izjemoma do 10 let)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

Kakšen je razpon kazni zapora?

A

1 mesec - 30 let (izjemoma dosmrtni zapor).

Izreka se na cela leta in mesece, do šestih mesecev pa tudi na cele dni.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

Kaj je pogojna obsodba?

A
  1. Pogojna obsodba je ena izmed opozorilnih sankcij, poleg opomina.
  2. Je samostojna sankcija - storilcu se izreče namesto kazni, kazen v njej pa se samo določi.

Pogojnost je v tem, da določena kazen ne bo izvršena, če pogojno obsojeni v preizkusni dobi
- ne bo izvršil novega KD ali
- v primeru posebnega pogoja (če ga ne izpolni, se izvrši).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

V katerih primerih se lahko in kdaj se mora preklicati pogojna obsodba?

A
  1. OBLIGATOREN preklic: če v preizkusni dobi izvrši eno ali več KD in mu sodišče izreče vsaj 2 leti zapora.
  2. FAKULTATIVEN preklic: če v preizkusni dobi izvrši eno ali več KD in mu sodišče izreče zaporno kazen do 2 leti ali denarno kazen (presoja okoliščin, zlasti sorodnost KD, pomen in nagibi)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

Odvzem predmetov.

A
  1. Predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za kaznivo dejanje ali so nastali s kaznivim dejanjem, se smejo vzeti.
  2. Predmeti se odvzamejo takrat, kadar so:
    - bili uporabljeni ali namenjeni za izvršitev (npr. orožje, orodje),
    - nastali z izvršitvijo (npr. ponarejen denar, ponarejena listina).
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

Alternativni načini prestajanja zaporne kazni

A
  • vikend zapor (nadomestitev kazni zapora do 3 let, razen za KD zoper spolno nedotakljivost)
  • hišni zapor (nadomestitev zapora do 9 mesecev)
  • delo v splošno korist (nadomestitev zapora do 3 let, razen za KD zoper spolno nedotakljivost)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

Katera KD zoper premoženje se preganjajo na zasebno tožbo?

A

Če je storilec v bližnjem razmerju z oškodovancem:
- tatvina
- velika tatvina
- zatajitev
- odvzem motornega vozila
(- goljufija
- izneverjenje
- poškodovanje tuje stvari)

38
Q

Razlika med tatvino in odvzemom motornega vozila.

A

V namenu.
Le namen uporabe proti prilastitvenemu namenu.

39
Q

Nekdo 5 ljudi oropa na Čopovi ulici v eni noči. Gre za nadaljevano KD?

A

Pri ropu ne moremo uporabiti nadaljevanega kaznivega dejanja - ker je sestavljeno (tatvina in prisiljenje) in osebno (napad zoper življenje in telo) in tako ni samo premoženjsko KD.

40
Q

POGLEJ V SKRIPTI - Lahka telesna poškodba, huda telesna poškodba, posebno huda telesna poškodba.

A
41
Q

Elementarna jamstva v kazenskem postopku.

A
  • primeren čas za obrambo
  • sojenje v navzočnosti in možnost zagovornika
  • lahko izvaja dokaze v svojo korist
  • ni dolžan izpovedati zoper sebe (ali bližnje) ali priznati krivde

Tudi:
- enako varstvo pravic
- pravica do sodnega varstva
- javnost sojenja
- pravica do povračila škode
- domneva nedolžnosti
- načelo zakonitosti
- pravica do poštenega sojenja

42
Q

Kaj je načelo akuzatornosti?

A
  • kazenski postopek se uvede samo na zahtevo upravičenega tožilca
  • funkcija pregona je ločena od funkcije sojenja
43
Q

Kaj je načelo kontradiktornosti?

A

Je pravica stranke, da se izjavi o procesnih dejanjih nasprotne stranke, preden procesni organ na osnovi procesnih dejanj izda odločbo.

44
Q

Kako se uresničuje načelo kontradiktornosti?

A

Načelo kontradiktornosti se uresničuje z:
- načelom obojestranskega zaslišanja strank
- enakopravnost strank
- predlaganje dokazov,
- navzočnost,
- postavljanje vprašanj, dajanje pripomb,
- pregledovanje spisov,..

45
Q

Kaj je domneva nedolžnosti?

A

Kdor je obdolžen kaznivega ravnanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo.

46
Q

Katere so tri postopkovne posledice domneve nedolžnosti?

A
  • dokazno breme je na tistemu, ki obtožuje
  • dokazno tveganje nosi tisti, ki obtožuje, delno pa tudi sodišče
  • v primeru da ni z zadostno stopnjo verjetnosti dokazano, da je posameznik izvršil KD, domneva nedolžnosti povzroči oprostilno sodbo

V širšem smislu povzroči še posledico “ne bis in idem”.

47
Q

Kaj je zunajobravnavni senat?

A

Gre za zborno sojenje na prvi stopnji; sestavljen iz 3 sodnikov, ki zunaj glavne obravnave rešuje nekatera vprašanja, ki se pojavljajo med KP.

48
Q

Kakšne pristojnosti ima zunajobravnavni senat v zvezi z ugovorom zoper obtožnico?

A
  1. Ugovor zavrže, če je prepozen ali nedovoljen
  2. Preizkusi obtožnico in jo:
    - vrne tožilcu v popravo, če ima pomanjkljivosti
    - pošlje pristojnemu sodišču in se izreče za nepristojno
    - obtožbe ne dopusti in postopek ustavi (dejanje ni KD, je izključena krivda ali kaznivost, ni dovolj dokazov, majhni pomen, zastaran pregon, amnestija, …)
    - (s sklepom) zavrže obtožnico (ni zahteve upravičenega tožilca, predloga ali dovoljenja)
    - zavrne ugovor kot neutemeljen
    (- sprejme sklep o izločitvi podatkov)
49
Q

Kaj so predlagalni delikti?

A

So KD, ki se preganjajo po uradni dolžnosti NA PREDLOG OŠKODOVANCA.

Zakonodajalec je ocenil, da je stopnja posega v dobrino tako velika, da je potrebno KD preganjati po UD, vendarle pa se narava dobrine bolj ali manj nanaša na oškodovanca, zato je potreben njegov predlog.

Predlog je dodatna procesna predpostavka.

UPRAVIČENI TOŽILEC JE DT!

50
Q

Kakšen je rok za vložitev predloga ali zasebne tožbe?

A

v 6 mesecih od dneva, ko je upravičenec zvedel za KD in storilca.

51
Q

Kdaj se začne kazenski postopek v rednem in kdaj v skrajšanem postopku?

A

Kazenski postopek se začne s prvim dejanjem sodišča:
1. okrožna pristojnost (REDNI postopek)
- sklep o preiskavi ALI
- soglasje PS k neposredni obtožnici DT ALI
- z odredbo o vročitvi obtožnice (če ni potrebno soglasje PS)
2. okrajna pristojnost (SKRAJŠANI postopek):
- z odredbo o vročitvi obtožnega akta.

(Obstaja tudi stališče, da v rednem postopku brez preiskave s PM (neposredno) vložene obtožnice.)

52
Q

Kdaj se začne glavna obravnava?

A

GO se začne s PREDSTAVITVIJO obtožnice ali zasebne tožbe.

53
Q

Kdo in kdaj izloča dokaze?

A
  1. Državni tožilec:
    - samoiniciativno
    - pred zahtevo za preiskavo, vložitvijo obtožnice brez preiskave, predlogom sodniku za preiskovalna dejanja
    - obdolženec (in zagovornik) lahko pregleda UZ o izločitvah
  2. Preiskovalni sodnik (ali sodnik, ki opravlja preiskovalna dejanja)
    - na predlog strank ali po UD
    - v preiskavi
    - posebna pritožba zoper njegov sklep o izločitvi
  3. ZOS ob preizkusu obtožnice
    - samoiniciativno
    - posebna pritožba zoper sklep ZOS o izločitvi
  4. predsednik senata po predobravnavnem naroku
    - na predlog strank ali po UD (relativna prekluzija za stranke)
    - posebna pritožba zoper njegov sklep o izločitvi
  5. senat do konca dokaznega postopka na GO
    - na predlog strank ali po UD
    - pritožba zoper sklep le v pritožbi zoper sodbo
  6. predsednik senata I. stopnje po vložitvi pritožbe
    - na iniciativo sodnika poročevalca
  7. sodnik posameznik v skrajšanem postopku
    - ob preizkusu obtožnega predloga
    - na predlog ali po UD
    - posebna pritožba zoper njegov sklep o izločitvi
54
Q

Ali lahko policija zasliši osumljenca, kdaj?

Kaj pa, če pravi, da ne potrebuje zagovornika, katera odločba se lahko opre na UZ brez zagovornika?

A

Najprej je potrebno ločiti med zbiranjem obvestil in zaslišanjem!

Zaslišanje lahko (načeloma) izvaja zgolj sodišče, saj policija le zbira obvestila.

Osebo je torej potrebno zaslišati v preiskavi ali na GO, takrat gre za zaslišanje in se lahko sodba nanjo opre. UZ lahko predstavljajo zgolj oporo navedbam, danim pred sodiščem – načelo neposrednosti!

IZJEMA! V predkazenskem postopku se ne izvaja zaslišanj, razen zaslišanja osumljenca po 148a ZKP, ki pa ga izvede policija.

55
Q

Kaj pomeni “Miranda rights”?

A

Slovensko pravo pozna dve:
- v ustavi in ZKP - pravice osebe, ki ji je odvzeta prostost
- po ZKP tudi pravice glede zaslišanja v predkazenskem postopku

Zaslišanje v PKP - policija je dolžna dati posamezniku POUK (razlogi, katero KD, pravica do molka, zoper samoobtožbo, zagovornika, obvestila bližnjih, jezika in postavitve zagovornika po uradni dolžnosti):
1. OB ODVZEMU PROSTOSTI
2. OB OSREDOTOČENJU SUMA

Da se lahko na izjavo osumljenca po 148.a ZKP opre sodna odločba so pogoji:
1. dan pouk
2. o tem sestavi zapisnik
3. je navzoč zagovornik

Če ni vseh pogojev, je lahko samo “pol-dokaz”.

56
Q

Razlika med okrajnim in okrožnim sodiščem?

A
57
Q

Kaj je razlika med preiskavo in preiskovalnimi dejanji?

A
  1. Preiskava se izvaja v širšem obsegu in predstavlja poseben stadij postopka, posamezna preiskovalna dejanja pa ne.
  2. Za preiskavo je potreben utemeljen sum, da je določena oseba storila KD, za izvajanje posameznih preiskovalnih dejanj pa ne (storilec je lahko še neznan), opravijo se lahko v PKP.
58
Q

Katere so privilegirane priče?

A

ABSOLUTNO privilegirane: ne smejo biti zaslišane, če jih organ ne odveže dolžnosti varstva podatkov (ali pa obdolženčev zagovornik glede tega, kar mu je povedal obdolženec - razen če slednji zahteva)

RELATIVNO privilegirane: same se odpovejo pravici, da ne pričajo (zakonec, partner, sorodniki, verski spovednik, odvetnik, zdravnik, psiholog, novinar…)

PAZI! Loči med privilegiranimi pričami in privilegijem vsake priče (če bi spravila sebe ali bližnje v pregon, škodo, sramoto…).

59
Q

Kakšne so razlike med odstopom v poravnavo in odložitvijo pregona? Ali ima pri poravnavi oškodovanec še kakšne možnosti potem naprej?

A
  1. Poravnavanje ima prednost pred odloženim pregonom.
  2. Razlika med poravnavanjem in odloženim pregonom – CILJ poravnavanja je sklenitev SPORAZUMA s pomočjo poravnalca, odložen pregon pa se izvaja po NAVODILIH DT.
  3. Oboje se izvaja s soglasjem oškodovanca. Niti pri poravnavi niti pri odlogu oškodovanec ne more nadaljevati pregona.
60
Q

Ste sodnik okrajnega sodišča in prejmete obtožni predlog. Kaj najprej naredite?

A

Izvedem preizkus obtožnega akta (predloga): tj. ali je sodišče pristojno in ali so dani pogoji, da se obtožni predlog oziroma zasebna tožba zavrže.

61
Q

Nekdo je bil obsojen zaradi nadaljevanega KD (obdobje dveh let), vi pa kot okrožni sodnik dobite obtožnico za istovrstno KD, storjeno znotraj tega dvoletnega obdobja. Kaj boste storili?

Ali kar sami?

Kaj pa, če preiskave ni bilo?

Pa če bi se to ugotovilo na GO?

A

Gre za ne bis in idem - kot isti historičen dogodek treba obravnavati časovno in krajevno povezan življenjski primer.

Če ugovor ni vložen, podam zahtevo, da o tem odloči ZOS. Ne glede na to, ali je bila izvedena preiskava (sicer lahko ustavi že PS v preiskavi).

Če bi se to ugotovilo na GO, se zavrne obtožbo.

62
Q

Kaj je predobravnavni narok?

Ali je obvezen?

A

Faza v KP, ki se izvede najpozneje 2 meseca po PM obtožnice (v rednem postopku) in pred izvedbo priprav na GO in GO.

Obvezen le, če obdolženec ne vloži ugovora zoper obtožnico (če je vložil in ne pride na PON se šteje, da krivde ne priznava in se odpoveduje možnosti dogovora o načinu GO določena prekluzija velja tudi zanj). Če ni vložil je njegova udeležba obvezna (možna prisilna privedba, pripor).

63
Q

Kateri so ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti, odpravo ponovitvene nevarnost in za uspešno izvedbo postopka?

A

To so OMEJEVALNI UKREPI.

64
Q

Kateri dve vrsti pridržanja pozna ZKP?

A
  1. policijsko (največ 48 ur, do privedbe k PS; pisna odločba po 6 urah)
  2. sodno (največ 48 ur, nato možnost pripora)

Dokazni standard za pridržanje: utemeljen razlog za sum (za prijetje/odvzem prostosti in pripor: utemeljen sum)

65
Q

Priporni narok.

A

Priporni narok se izvede v okviru sodnega pridržanja, takoj po zaslišanju:
- DT takoj po zaslišanju izjavi, ali zahteva pripor (ali drug ukrep)
- DT obrazloži predlog, obdolženec in zagovornik odgovorita s predlogi, stališči
- ko se oboji izjavijo o vseh relevantnih vprašanjih, sodnik odloči o predlogih strank
- če je odrejen pripor, mora DT v 48 urah vložiti pisno zahtevo za uvedbo KP
- brez predloga DT ni odreditve pripora!
- možna pritožba na ZOS

66
Q

Zoper obtoženca je odrejen pripor za KD, ki bi se obravnavalo v rednem postopku, potem pa DT prekvalificira v KD, ki se obravnava v skrajšanem postopku.
Kaj naredi sodnik posameznik z odločbo o priporu?
Koliko časa je lahko obdolženec v priporu pred vložitvijo obtožnega predloga?

A

Sodnik mora odločbo o priporu preizkusiti - če ni pogojev (glede na prekvalifikacijo), mora pripor ODPRAVITI.

Pred vložitvijo obtožnega predloga sme trajati pripor največ 15 dni (po tem pa max. 2 leti).

67
Q

Ali je možno vložiti ZVZ zoper sklep o odreditvi pripora?

A

Da, razen če ga je odredilo vrhovno sodišče.

Glede podaljšanja je možna le, če ga je odredil senat vrhovnega sodišča ali je bil podaljšan po vložitvi obtožnice.

68
Q

Pripor kot disciplinski ukrep.

A

Disciplinski pripor – izjemoma se lahko odredi pripor, čeprav ni navedenih pripornih razlogov iz ZKP, kadar je potrebno zagotoviti obdolženčev prihod na glavno obravnavo.

POGOJI:
- v redu vabljen
- očitno izmikanje
- lahko traja le do objave sodbe (v vsakem primeru max. 1 mesec)

69
Q

Sojenje v nenavzočnosti v rednem in skrajšanem postopku?

A

REDNI:
- senat sprejme sklep
- obtoženec ne pride na GO (bil v redu vabljen)
- navzočnost ni nujna (ni spremembe obtožnice, niso zaslišane obremenilne priče)
- navzoč je zagovornik
- je bil že zaslišan (tudi če v preiskavi)

SKRAJŠANI:
- sodnik sprejme sklep
- ne pride (bil v redu vabljen)
- navzočnost ni nujna
- je bil pred tem že zaslišan

BISTVENA RAZLIKA - prisotnost zagovornika

70
Q

Razlike med rednim in skrajšanim postopkom?

A

SESTAVA SODIŠČA
R: senat (3 ali 5 sodnikov)
S: sodnik posameznik

KAZNIVA DEJANJA in SODIŠČE
R: okrožna (nad 3 leta zapora, KD zoper čast in dobro ime preko medijev)
S: okrajna (do 3 leta zapora in denarna kazen)

OBDOLŽENEC in OBT. AKT
R: obtoženec (obtožnica)
S: obdolženec (obtožni predlog/zasebna tožba)

UGOVOR ZOPER OBT. AKT
R: je - postane PM
S: ni - preizkus po UD - ne postane PM

PREISKAVA
R: praviloma je preiskava
S: ni preiskave

KDO VODI PREISKOVALNA DEJANJA?
R: PS
S: sodnik posameznik

NAVZOČNOST ZAGOVORNIKA
R: če ni obt. nujna
S: če ni obd. ni nujna

PRIPOR (PREIZKUS POGOJEV)
R: vsi priporni razlogi (na 2 meseca)
S: omejena uporaba (na 1 mesec)

TRAJANJE PRIPORA PRED OBT.
R: 1+2+3 mesece
S: 15 dni

PREDOBRAVNI NAROK
R: obvezen
S: če sodnik oceni

RAZPIS GO:
R: v 2 mesecih
S: v 1 mesecu

71
Q

Kdaj se lahko prebere izpoved priče?

A
  1. v primeru spolnih KD zoper mlajše od 15 let
  2. če so zaslišane osebe umrle, duševno zbolele, jih ni mogoče najti, zaradi starosti ali bolezni ne morejo priti, prebivajo v tujini, na GO ne morejo priti, tudi če so bile pravilno vabljene
  3. če brez zakonitega razloga nočejo izpovedati na GO
    (- v 2. in 3. samo če stranke SOGLAŠAJO)
  4. če priča spreminja svoje izjave ali se ne spominja več dejstva, ki ga je izpovedala na prejšnjem zaslišanju
72
Q

Obdolženčeva žena je bila zaslišana v preiskavi, potem odreče pričanje na obravnavi. Ali se lahko njeno pričanje uporabi (prebere) na GO? Kaj pa, če opozorilo ni bilo napisano?

Kaj je s takim dokazom v pritožbenem postopku?

A

Če je bila žena v preiskavi poučena o tem, da ni dolžna pričati, pa je vseeno pričala, se bo zapisnik o njenem zaslišanju kot dokaz lahko prebral na GO. Če pa o tem ni bila poučena oz. če pouk ni bil zapisan v zapisnik, pa se tak zapisnik ne bo smel prebrati na GO in uporabiti kot dokaz.

V pritožbenem postopku bo šlo za ABK, na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti.

73
Q

Preizkus obtožnice - kakšni vrsti poznamo?

A

Predsednik senata opravi FORMALNI PREIZKUS: pregled, ali vsebuje obtožba vse z zakonom predpisane vsebinske dele.

MATERIALNI preizkus (glede utemeljenosti obtožbe oz. ocena, ali je zadosti dokazov, da se obdolženca obravnava) je vedno fakultativen in ga lahko opravi le ZOS - na ugovor ali na zahtevo predsednika senata.

74
Q

Kaj je kaznovalni nalog?

Kdo ga lahko predlaga, postopek in pravno sredstvo zoper njega?

A
  1. Je poseben skrajšani postopek brez GO.
  2. Če obdolženec ne vloži ugovora, je postopek pravnomočno končan.
  3. Predlog poda DT ob vložitvi obtožnega predloga.
  4. Izda se sodba o kaznovalnem nalogu (sankcije le: denarna, prepoved vožnje motornega vozila, pogojna obsodba (tudi z var. nadzorom), sodni opomin)
  5. Ugovor zoper kaznovalni nalog imata samo obdolženec in zagovornik
75
Q

Sprememba in razširitev obtožbe.

A

SPREMEMBA: če DT med dokaznim postopkom ugotovi drugačno dejansko stanje, sme ustno na GO spremeniti obtožnico ali predlagati prekinitev GO, da pripravi novo. Lahko se nanaša le na isti historični dogodek.

RAZŠIRITEV: če DT med obravnavo odkrije kakšno prejšnje KD obdolženca, lahko ustno razširi obtožnico na GO. Mora imeti pravico do obrambe, preiskava ni potrebna.

76
Q

Kaj je identiteta med obtožbo in sodbo.

A

Sodba se sme nanašati samo na osebo, ki je obtožena [SUBJEKTIVNA identiteta], in samo na dejanje, ki je predmet obtožbe [OBJEKTIVNA identiteta], obsežene obtožnici.

77
Q

Kaj pomeni “reformatio in peius”?

A

SPREMEMBA NA SLABŠE: Če je podana pritožba samo v obtoženčevo korist, se sodba ne sme spremeniti v njegovo škodo glede pravne presoje dejanja in kazenske sankcije.

Pride v poštev tudi pri:
- ponovnem sojenju na I. stopnji
- ponovnem odločanju o stvari na II. stopnji
- pravi obnovi KP
- ZVZ na Vrhovnem sodišču, če je bila podana v obdolženčevo korist
- ponovljenem postopku na podlagi ZVZ

78
Q

Kdaj je možna pritožba zoper sodbo II. stopnje?

A
  • če je kazen 30 let zapora ali več
  • če je ugotovila II. stopnja drugačno dejansko stanje in nanj oprlo svojo odločitev
  • če je oprostilno sodbo spremenilo v obsodilno
  • če je tretji osebi odvzelo predmet, PPK, ali je PPK odvzelo pravni osebi
79
Q

Kdaj postane sodba pravnomočna?

A

Če se ne more izpodbijati s pritožbo.

80
Q

Katera so izredna pravna sredstva?

A

OBNOVA:
- neprava - v korist obsojenca brez obnove postopka (ne gre po UD, samo če napačna odmera kazni)
- prava - izpodbija se sodba zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja - lahko samo v korist obsojenca
- ni časovno omejena
- taksativno našteti primeri (ponarejena listina ali krivo pričanje, KD sodnika, nova dejstva in dokazi, več obsojenih za isto KD samo enega storilca, dejanje v nadaljevanem KD ni storil obsojenec)

ZAHTEVA ZA VARSTVO ZAKONITOSTI (izredno, nesuspenzivno, devolutivno):
- namen je varovanje zakonitosti pravosodja in
- enotna uporaba zakona (pravna varnost, enotna uporaba prava, razvoj sodne prakse)
- vloži lahko VDT, obdolženec in zagovornik

81
Q

Kaj so prekrški?

Kje so urejeni?

A
  1. Prekršek je dejanje, ki:
    - pomeni kršitev zakona, uredbe vlade, odloka samoupravne‚ lokalne skupnosti, IN
    - je kot tako DOLOČENO kot prekršek IN
    - je zanj predpisana SANKCIJA za prekršek.
  2. v zakonu, uredbi vlade ali odloku SLS
82
Q

Kdo so prekrškovni organi?

A
  1. upravni in drugi državni organi in nosilci javnih pooblastil
  2. organi SLS
83
Q

Katere so sankcije za prekrške?

A
  • globa;
  • opomin;
  • kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja;
  • prepoved vožnje motornega vozila;
  • izgon tujca iz države;
  • odvzem predmetov;
  • izguba ali omejitev pravice do sredstev iz proračuna;
  • izločitev iz postopkov javnega naročanja;
  • vzgojni ukrepi.
84
Q

S kakšno krivdo se odgovarja pri prekrških?

Se odgovarja za poskus?

A
  1. Naklep ali malomarnost.
  2. Ne.
85
Q

Katera pravna sredstva ima prekrškar/obdolženi?

A
  1. ugovor zoper plačilni nalog
  2. zahteva za sodno varstvo
  3. ugovor v sodnem postopku
  4. pritožba
  5. zahteva za varstvo zakonitosti
  6. odprava ali sprememba na predlog prekrškovnega organa
86
Q

Kdaj se izrečena sankcija izvrši? Kaj pa v primeru predčasnega nastopa kazni?

A

Kazenska sankcija se izvrši, ko postane odločba, s katero je sankcija izrečena, pravnomočna in ko za njeno izvršitev ni zakonite ovire (izjemoma prej).

Lahko sam zahteva, da se pred pravnomočnostjo iz pripora prestavi v zapor (ni mu prej mogoče dodeliti ugodnosti prej).

87
Q

Kdo obsojenca pozove na prestajanje zaporne kazni?

A

Okrožno sodišče, na območju katerega je sodišče izdalo sodbo na prvi stopnji.

88
Q

Kaj je pobeg iz zapora?

A

Disciplinski prestopek (tudi če samo poskusi), KD pa samo, če je to storjeno s silo/grožnjo napada na življenje/telo.

89
Q

Pravna oseba je v stečaju. Ali se lahko vseeno zoper njo vodi kazenski postopek?

A

Da.

Lahko pa se DT po oportunitetnem načelu odloči, da ne bo zaradi stečaja zahteval pregona.

90
Q

Ali lahko zagovornik hkrati zagovarja pravno osebo in direktorja?

A

Ne.

Pravna oseba ne more imeti istega zagovornika kot obdolženec.

PDI - Vito (13 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2025 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions