CIVILNO - ostalo Flashcards

1
Q
  1. O čem govorita razpravno in preiskovalno načelo?
  2. Kaj je omilitev razpravnega načela?
  3. Kaj je omejitev razpravnega načela?
A
  1. Govorita o tem, kdo zbira procesno gradivo.
    Po razpravnem načelu, ga zbirajo stranke, po preiskovalnem pa sodišče.

Pri nas velja:
- razpravno načelo za: DEJSTVA IN DOKAZE
- preiskovalno načelo za: PRAVNA PRAVILA, PRAVILA ZNANOSTI, STROKE in LOGIČNEGA MIŠLJENJA, PROCESNA DEJANSKA STANJA (pristojnosti, …)

  1. Materialno procesno vodstvo: sodnik postavlja vprašanj in skrbi, da:
    - se navedejo vsa odločilna dejstva
    - dopolnijo nepopolne navedbe o dejstvih
    - ponudijo in dopolnilo dokazila o navedbah strank
    - dajo vsa pojasnila za ugotovitev dejanskega stanja
  2. Sodišče lahko ugotovi dejstva in izvaja dokaze mimo strank, če kaže na namen razpolaganja z zahtevki, s katerimi stranke nimajo pravice razpolagati.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Katere vrste sodb poznamo?

A
  1. Glede vsebine pravnega varstva:
    - dajatvena
    - ugotovitvena
    - oblikovalna
  2. Glede na izrek:
    - ugoditvena
    - zavrnilna
    - mešana
  3. Glede na obseg odločitve:
    - končna
    - delna
    - vmesna
    - dopolnilna
  4. Glede na postopek:
    - kontradiktorne
    - enostranske
  5. Glede na pravne posledice:
    - materialne
    - procesne (o razveljavitvi sodne poravnave in arbitražne odločbe)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kaj je dajatvena sodba?

A

Sodišče naloži tožencu, da v korist tožnika nekaj da, stori, opusti ali trpi.
Vsebuje tudi deklaratorni del o obstoju določene pravice, razmerja (možen vmesni ugotovitveni zahtevek).

Izdaja je možna ob zapadlosti obveznosti (razen preživnine in mesečne rente, ter izročitev in prevzem stvari, dane v zakup ali najem).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Teorija realizacije.

A

Pogodba, ki ni sklenjena v določeni obliki je nična, če iz namena predpisa glede oblike ne izhaja kaj drugega.

Pogodba je nična, če sta se stranki dogovorili, da je posebna oblika pogoj za veljavnost.

Teorija realizacije ne more veljati za kršitve strožje obličnosti (notarske oblike).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Actio Pauliana.

A

Gre za izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika, katerih posledica je prikrajšanje upnikov (da je bilo v škodo upnikov se šteje, če dolžnik nima dovolj sredstev za poplačilo upnikov).

Je izjema od pravice, da smeš zahtevati izpolnitev le od dolžnika (načelo relativnosti).

POGOJ: dolžnik je moral vedeti, da škoduje upnikom.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kdaj imajo pravico do odškodnine družinski člani?

A

Gre za SEKUNDARNO škodo, praviloma je to škoda posrednih oškodovancev - OZ jo priznava le v primeru smrti in težke invalidnosti bližnjega.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kaj je nevarna stvar in nevarna dejavnost?

A

Relevantno pri objektivni odgovornosti.

Pojmov OZ ne pojasnjuje, gre za pravna standarda, ki ju napolnjuje sodna praksa.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Odgovornost premikajočih se vozil.

A
  • izključna krivda enega = krivdna odgovornost
  • krivda obojestranska = odgovornost v sorazmerju s stopnjo krivde
  • ni kriv nobeden = odgovarjata po enakih delih
  • naproti tretjim = objektivna solidarna odgovornost

Objektivna odgovornost tudi, če je udeležen en avto (avto = nevarna stvar) in npr. kolesar, pešec, …

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Ali je odškodnina za nepremoženjsko škodo podedljiva?

A

Da, če je oškodovanec svojo namero za uveljavljanje odškodnine sam jasno izrazil.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Stvarne napake?

A

Kadar stvar nima lastnosti, ki so skladne s pogodbo:
- za običajno rabo
- posebno rabo, za katero je bila kupljena,
- nima lastnosti, ki so bile molče dogovorjene,
- se ne ujema z vzorcem ali modelom.

Po ZVPot: obvezno jamstvo za skladnost blaga

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kakšni so zahtevki na podlagi stvarne napake?

A
  • zavrnitev blaga
  • naknadna izpolnitev (zamenjava ali popravilo)
  • znižanje kupnine
  • odstop od pogodbe
  • odškodnina

Pomemben je vrstni red zahtevkov - najprej zahteva vzpostavitev skladnosti (primeren rok za popravo) šele nato lahko zahteva znižanje kupnine ali odstopi od pogodbe.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Razlike med zastaranjem in prekluzijo?

A

Pri zastaranju ugasne samo zahtevek za pravno varstvo, ne tudi pravica.

Prekluzijo sodišče upošteva po uradni dolžnosti, zastaranje pa le na ugovor dolžnika.

V dvomu je rok zastaralni, prekluziven je le, če tako določa zakon.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kaj je izročilna pogodba?

A
  1. Prednik izroči in razdeli svoje premoženje potomcem.
  2. Lahko se dogovorijo tudi za obveznosti prevzemnikov.
  3. Mora biti v notarskem zapisu.
  4. Vsi potomci se morajo z razdelitvijo strinjati (zakonec ni nujno stranka, če pa je, se mora strinjati).
  5. Lahko se prekliče zaradi hude nehvaležnosti ali neizpolnjevanja zahtev (ni potrebno, da so razlogi za dedno nevrednost ali razdedinjenje).
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Pogodba o dosmrtnem preživljanju.

A
  1. Aleatorna pogodba - tvegana - ne da se oceniti trajanja obveznosti preživljalca.
  2. Notarski zapis.
  3. Nujni dediči ne morejo zahtevati razveljavitve zaradi nujnega deleža.
  4. Lahko se razveže sporazumno ali na tožbo, če razmerje postane neznosno.
  5. Premoženje preide s smrtjo preživljanca, preživljalec mora preživljanca do smrti preživljati.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Pogodba o preužitku.

A
  1. Preužitka se zaveže prenesti LP na premičninah oz. nepremičninah za rabo in uživanje.
  2. Tudi ta pogodba je tvegana.
  3. Notarski zapis.
  4. V korist preužitkarja se v ZK vpiše stvarno breme - obveznosti se držijo lastnika nepremičnine (če proda, jih mora izpolnjevati nov lastnik).
  5. Lahko se razveže - nevzdržnost skupnega premoženja = neznosnost pri dosmrtnem preživljanju.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Razlike - preužitek, izročilna in dosmrtno preživljanje.

A

Pri preužitku in izročilni se premoženje prenese takoj.

Dosmrtno preživljanje in preužitek sta aleatorna.

Izročila je bližje darilni, zato potrebno soglasje drugih potomcev, pri ostalih pa ne (tam so vzajemne dajatve, čeprav je aleatornost).

Preužitek se vpiše v ZK.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Odpoved najemne pogodbe.

A

Najemnik lahko brez razlogov odpove s tožbo (razen neplačevanje) s 60-dnevnim rokom.

Lastnik lahko pred potekom časa odpove iz krivdnih razlogov (rok 60 dni):
- povzročanje večje škode stanovanju
- opravljanje dejavnosti brez dovoljenja
- ne vzdržuje stanovanja v skladu s pravili
- ne plačuje najemnine in stroškov
- krši pravila medsosedskega sožitja
- izvrši spremembe na opremi brez soglasja lastnika
- več kot 60 dni v treh mesecih uporablja stanovanje še nekdo
- odda v podnajem brez soglasja
- ne dopusti vstopa lastniku skladno z zakonom
- ne prevzame stanovanja v 30 dneh
- več kot 3 mesece ne stanuje
- posreduje lažne podatke pri subvencionirani najemnini

Lastnik lahko izjemoma odpove tudi brez razloga, če najemniku priskrbi drugo primerno stanovanje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Katere so stvarne pravice?

A
  • lastninska pravica
  • zastavna pravica
  • služnosti
  • stvarno breme
  • stavbna pravica
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Kaj je zastavna pravica?

A

Pravica upnika, da se na podlagi neplačila zavarovane terjatve ob zapadlosti poplača skupaj z obrestmi iz zastavljenega predmeta (pred drugimi upniki).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Kaj je služnost?

A

POZITIVNA: pravica uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico
NEGATIVNA: pravica zahtevati od lastnika stvari, da opušča določena dejanja

Vrste:
- stvarne
- osebne

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Kaj je stvarno breme?

A

Stvarno breme je pravica, na podlagi katere je lastnik obremenjene nepremičnine zavezan k bodočim dajatvam ali storitvam.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Kaj je stavbna pravica?

A

Stavbna pravica je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod
tujo nepremičnino.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Načelo superficies solo cedit.

A

Povezanost zemljišča in objekta: Vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, je sestavina nepremičnine (razen če zakon določa drugače).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Mož in žena vlagata v hišo njenih staršev. Nato se razvežeta. Koga bo mož tožil? Na podlagi česa in za ‘‘koliko’‘/na kaj? Kaj pa če sta mož in žena zgradila hišo na zemljišču od žene. Na kakšni pravni podlagi bo po razvezi tožil mož?

A

V prvem primeru bo mož tožil tasta in taščo, v drugem primeru pa ženo, v obeh primerih lahko poda obogatitveni zahtevek na povečanje vrednosti nepremičnine, vendar le v deležu, ki ga ima na skupnem premoženju.

Npr. mož in žena vložita 200.000 EUR, vendar povečata vrednost nepremičnine (le) za 100.000 EUR, upoštevaje, da ima mož npr. ½ delež na skupnem premoženju, lahko zahteva le 50.000 EUR.

Drugače pa bi bilo, če bi vložil sam iz svojega posebnega premoženja – takrat bi lahko zahteval 100.000 EUR.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Kako nastane služnost?

A
  • z zakonom,
  • na podlagi pravnega posla ali
  • z odločbo državnega organa.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Kaj je stvarna služnost?

A

Za stvarno služnost velja, da je ustanovljena v korist gospodujoče nepremičnine, ne njenega
lastnika – v tem se razlikuje od osebne služnosti.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Kaj je neprava stvarna služnost?

A

Neprava stvarna služnost, ki je po svoji vsebini stvarna služnost, se lahko ustanovi tudi v korist določene osebe.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

Kaj je osebna služnost?

A

Pravica imetnika, da uporablja tujo stvar ali izkorišča pravico in traja
najdlje do imetnikove smrti (pri pravnih osebah najdlje 30 let).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Katere so osebne služnosti?

A
  • užitek
  • raba
  • služnost stanovanja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

Kaj je nujna pot?

A

Po našem pravu je nujna pot oblika prisilne služnosti, ki nastane na podlagi pravnomočne sodbe sodišča v nepravdnem postopku; odločba sodišča je konstitutivne narave.

Predpostavke:
- ekonomski interes upravičenca
- zaščita interesov lastnika služeče stvari
- pomembna je sorazmernost
- ne sme iti skozi prostore
- nujnost
- določi se denarno nadomestilo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

Kaj je priposestvovanje?

A

Priposestvovanje je eden izvirnih načinov pridobitve lastninske pravice, stvarne služnosti in
stavbne pravice. Pri priposestvovanju gre za zmago dejanskega nad pravnim.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

Kaj so predpostavke za priposestvovanje?

A
  • dobra vera
  • lastniška posest
  • pretek časa
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

Kaj je posest? Vrste posesti?

A

Posest je dejanska oblast nad stvarjo in ne pravica.

Vrsti sta neposredna in posredna (dejanska oblast nad stvarjo prek koga drugega, ki ima neposredno posest iz kakršnegakoli pravnega naslova)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

Kaj je etažna lastnina?

A

Je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina na skupnih delih (namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

Kaj je hipoteka?

A

Je zastavna pravica na nepremičninah (ni možna na premičninah in je akcesorna pravica - vezana na terjatev)

Nastane na podlagi:
- pravnega posla
- neposredno izvršljivega notarskega zapisa
- sodne odločbe
- zakona (vpis v ZK deklaratoren - v ostalih primerih konstitutiven)

36
Q

Načelo zaupanja v zemljiško knjigo.

A

Kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic.

Na nepremičnini obstajajo samo tiste pravice, ki so vpisane v ZK, če ni vpisana, ne obstaja.

37
Q

Kaj je predznamba?

A

Je pogojni vpis v ZK, katerega bistveni namen je varovanje vrstnega reda.

38
Q

Zemljiškoknjižno dovolilo.

A

Zemljiškoknjižno dovolilo (intabulacijska klavzula) je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo.

Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen.

39
Q

Kaj je plomba?

A

Služi javni objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet ZK postopek, o katerem ZK sodišče še ni odločilo.

40
Q

Izbrisna tožba.

A

Je stvarnopravna tožba, podobna vindikacijski, s katero se zahteva ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega ZK stanja.

41
Q

Kaj pomeni ipso iure dedovanje?

A

V našem dednem pravu velja, da se dedna pravica pridobi s smrtjo zapustnika (ipso iure), torej brez posebej izražene volje, iz katere bi izhajalo, da neka oseba dediščino sprejema.

42
Q

Kaj je dedni naslov?

A

Pravni temelj, na podlagi katerega lahko oseba deduje - oporoka ali zakon.

43
Q

Zakonito dedovanje. Krog dedičev. Dedni redi.

A

Osebe, ki pridejo v poštev kot zakoniti dediči dedujejo po določenih dednih redih.

ZD pri ureditvi dednih redov izhaja iz parentelnega sistema z reprezentanco.

Trije dedni redi:
1. potomci + zakonec po enakih delih (vstopna pravica)
2. če ni potomcev: starši (1/2) in zakonec (1/2) (vstopna pravica)
3. če ni oseb v 1. in 2. redu: stari starši (vstopna pravica)

Socialni korektiv - sodišče lahko določi drugače.

44
Q

Kako odgovarja dedič za dolgove zapustnika?

A

Do višine podedovanega premoženja.

Če se je odpovedal dediščini, ne odgovarja za dolgove.

Država ne odgovarja za dolgove.

45
Q

Neveljavnost oporoke - kdaj izpodbojna, kdaj nična?

A

Izpodbojnost:
- neveljavnost oporoke
- prava in resnična volja zapustnika
- obličnost (razen, če so napake hude)
- oporočitelj mlajši od 15 let ali ni bil razsoden
- grožnja, zvijača, zmota, sila

Nična:
- hude napake obličnosti
- nemogoč, nedovoljen, nedoločljiv predmet
- simulirana oporoka

46
Q

Nujni dediči, nujni delež.

A

Nujni delež je kompromis med (neomejeno) svobodo testiranja in dedovanjem zapustnikovih
svojcev.

Ne upošteva se po uradni dolžnosti, potrebno ga je uveljavljati v roku.

Nujni dediči so osebe iz kroga zakonitih dedičev, ki jim gre po kogentnih določbah zakona del zapuščine oz. del premoženja, ki ga je zapustnik odtegnil dedičem z določenimi neodplačnimi razpolaganji za življenja

47
Q

Kateri dve skupini nujnih dedičev poznamo?

A
  • ABSOLUTNI nujni dediči – zapustnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci,
    njegovi starši in posvojitelj, zakonec ali zunajzakonski partner (1/2 zak. deleža)
  • RELATIVNI nujni dediči – zapustnikovi stari starši (dedi in babice), bratje in sestre; enako velja za starše in otroke zapustnikovega posvojitelja; vsi ti so nujni dediči samo, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje (1/3 zak. deleža)
48
Q

Kakšna je narava sklepa o dedovanju?

A

Sklep o dedovanju je meritorna sodna odločba, s katero sodišče zaključi zapuščinsko obravnavo.

V sklepu:
- kdo so dediči
- katero premoženje sestavlja zapuščino
- katere pravice gredo dedičem, volilojemnikom in drugim

49
Q

Kako se razveže zakonska zveza?

A
  • na predlog enega zakonca
  • na sporazum obeh pred sodiščem
  • na sporazum obeh pred notarjem
50
Q

Posebnost razveze, če imata zakonca mladoletne otroke?

A

Sodišče odloči tudi o stikih, preživljanju in vzgoji ter varstvu otrok (če ni predloga, odloči po uradni dolžnosti).

Zakonca se morata udeležiti svetovanja pri CSD, sodišče pa pridobi mnenje CSD, mnenje lahko poda tudi otrok in lahko sodeluje v postopku namesto staršev (če je vsaj 15 let in sposoben razumeti).

51
Q

Kaj je posebno premoženje zakoncev?

A
  1. Posebno premoženje vsakega od zakoncev je tisto, ki ga je pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske zveze.
  2. Ne glede na izvor ali način pridobitve so posebno premoženje zakonca stvari manjše vrednosti za izključno njegovo osebno rabo.

S posebnim premoženjem razpolaga vsak zakonec samostojno. Prav tako za posebne
obveznosti odgovarja le zakonec, vendar tudi s svojim deležem na skupnem premoženju.

52
Q

Kako se določi preživnina za otroke ali zakonca?

A

Bistvo: ugotavlja se zmožnosti zavezanca (obeh staršev oz. zavezanega zakonca) ter potrebe upravičenca (otroka oz. upravičenega zakonca). Pri otroku se ob tem upošteva še načelo otrokove koristi.

53
Q

Kako se določi stvarna pristojnost?

A
  • po vrednosti (meja je 20.000 EUR)
  • po vsebini spora:
    1. okrajno: motenje posesti, služnosti in stvarna bremena, najemna in zakupna razmerja, vse po ZNP, …
    2. okrožno: zakonito preživljanje, avtorska pravica, varstvo konkurence, gospodarski spori, stečaji, …
54
Q

Kaj je funkcionalna pristojnost?
Pristojnost višjega ter vrhovnega sodišča.

A

Pravila o stvarni pristojnosti povedo, katero sodišče bo odločalo na prvi stopnji, pravila o funkcionalni pristojnosti pa, katero sodišče bo odločalo v isti zadevi o pravnih sredstvih. Zaradi tega nekateri teoretiki opredeljujejo funkcionalno pristojnost kot podvrsto stvarne pristojnosti.

55
Q

Kaj je procesna sposobnost?

A

Procesna/pravdna sposobnost je sposobnost, da oseba samostojno in veljavno opravlja procesna dejanja.

Ravna se po poslovni sposobnosti.

56
Q

Kako se začne pravdni postopek? Vedno s tožbo? Kaj pa pravda?

A

Pravdni postopek se začne s:
- TOŽBO
- PREDLOGOM za izdajo plačilnega naloga (če je kasneje vložen obrazložen ugovor zoper plačilni nalog ali sodišče predlogu za izdajo plačilnega naloga ne ugodi)
- PREDLOGOM za izvršbo na podlagi verodostojne listine (če je kasneje vložen obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine)

PRAVDA začne teči z VROČITVIJO tožbe toženi stranki.

57
Q

Kdaj nastopi litispendenca / visečnost pravde?

A

Nastopi z ZAČETKOM pravde: dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami; če se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo.

58
Q

Dokazno pravilo v ZPP in katero načelo je to?

A

Načelo proste presoje dokazov.

59
Q

Kaj je materialno procesno vodstvo?

A

Splošno načelo, ki sodišču nalaga dolžnost, da sporni predmet vsestransko razišče.

Ker sodišče pozna pravo, ve tudi katera dejstva so pravno relevantna, zato sodnik postavlja vprašanja in tudi drugače skrbi, da se med obravnavo:
- navedejo vsa odločilna dejstva,
- dopolnijo nepopolne navedbe,
- ponudijo ali dopolnijo dokazila,
- dajo vsa potrebna pojasnila.

60
Q

Kaj je tožba?

A

Tožnikova zahteva, naj mu sodišče proti konkretnemu tožencu zagotovi pravno varstvo konkretne vsebine.

61
Q

Kdo lahko zastopa stranko kot pooblaščenec?

A
  • okrajno sodišče: vsak poslovno sposoben
  • okrožno sodišče: oseba s PDI
  • višje sodišče: oseba s PDI
  • vrhovno sodišče: odvetnik (razen, če ima stranka PDI)
  • ustavno sodišče - ne rabi pooblaščenca
  • IPS: odvetnik (razen, če ima stranka PDI)

Odvetniški kandidat lahko nadomešča odvetnika, pred okrajnim sodiščem ali v gospodarskih sporih pred okrožnim pa tudi odv. pripravnik.

62
Q

Vročanje.

A

1) po pošti
2) po varni elektronski poti
3) po delavcu sodišča
4) na sodišču
5) po detektivu ali izvršitelju
6) po osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošte
7) po poveljstvu oziroma
8) po diplomatski poti
9) po pristojnem konzularnem predstavniku
10) po upravi zapora
11) preko zakonitega zastopnika ali pooblaščenca
12) ustno vabilo na narok

  • samo podnevi med 6.00 in 22.00 (razen po elektronski poti 24 ur)
  • v stanovanju, na delovnem mestu, v poštni predal, na sodišču, VEP
63
Q

Osnovni vrsti vročanja.

A
  1. Navadno (primarno neposredno v stanovanju ali na del. mestu ali kateremu od odraslih članov gospodinjstva, podredno pusti v predalčniku)
  2. Osebno (tožbe, odločbe, IPS, sodna taksa, vabila, …):
    - primarno isto kot navadno vročanje
    - podredno nazaj sodišču in obvestilo
  3. Elektronsko
  4. Neposredno vročanje med odvetniki
  5. Vročanje v poštni predal (ne nabiralnik!)
64
Q

Kaj je neprava zamudna sodba?

A

Če tožnik v roku ne popravi odpravljivo nesklepčne tožbe in sodišče tožbeni zahtevek zavrne.

65
Q

Kakšne možnosti ima toženec po vročeni tožbi?

A
  1. ne odgovori na tožbo (zamudna sodba)
  2. odgovori in uveljavlja ugovore:
    - pobotni ugovor (procesno pobotanje)
    - ugovor aktivne/pasivne legitimacije
    - ugovor ugasle pravice
    - ugovor zastaranja
  3. (odgovori in) vloži nasprotno tožbo
66
Q

Postopek s plačilnim nalogom?

A
  1. Predlog za izdajo PN lahko vloži tožnik (lahko ga izda tudi sodišče po UD)
  2. Pogoji:
    - zahtevek se nanaša na zapadlo terjatev
    - terjatev je dokazana z verodostojno listino (priložena tožbi v izvirniku ali overjenem prepisu)
67
Q

Kdaj sodišče dovoli spremembo tožbe kljub temu, da ji toženec nasprotuje?

A

1) če sodišče misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja
2) če tožnik spremeni tožbo tako, da zahteva (zaradi okoliščin nastalih po tožbi) iz iste dejanske podlage drug predmet ali denarni znesek, ali če uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek

68
Q

Kaj naredi sodišče, če ugotovi, da je terjatev zastarana? Ali pazi sodišče na zastaranje po uradni dolžnosti?

A

Nič, razen, če toženec ugovarja zastaranje, potem tožbeni zahtevek zavrne - zastaranje je namreč vprašanje materialnega prava (zato ni zavrženja).

Sodnik zastaranja ne sme preverjati po uradni dolžnosti; pazi le na prekluzijo.

69
Q

Kaj je mirovanje postopka? Kdaj nastane?

A

Mirovanje postopka nastane, če se stranki pred koncem GO o tem sporazumeta.

Mirovanje postopka ima iste posledice kot prekinitev, le da zakonski roki ne prenehajo teči.

Postopek miruje, dokler stranka ne predlaga nadaljevanja:
- ne more se nadaljevati prej kot v 3 mesecih,
- če 4 mesece nobena ne predlaga nadaljevanja se šteje, da je tožba umaknjena.

70
Q

Posebnosti mirovanja v sporih majhne vrednosti, gospodarskih sporih in nepravdnem postopku?

A

SMV: Mirovanja ni.

V gosp. sporih: Ne veljajo določbe ZPP.

ZNP: Ni mirovanja, če je postopek po UD ali na predlog in izpolnjuje, da se vodi po UD. Če predlagatelj ne pristopi na prvi narok nastopi mirovanje.

71
Q

Kaj je umik tožbe?

A

PAZI: loči umik tožbe od odpovedi tožbenemu zahtevku!!

Umik tožbe je nepogojna in nepreklicna (procesna) izjava.

Za umik je potrebno soglasje toženca, saj sodišče izda sklep o ustavitvi in ni učinka “ne bis in idem”. Soglasje ni potrebno, preden nasprotna stranka odgovori na tožbo.

Odpoved tožbenemu zahtevku pa je možen brez soglasja, saj sodišče izda zavrnilno sodbo, možno pa ga je preklicati do izdaje sodbe.

72
Q

Kaj je vrnitev v prejšnje stanje?

A

Če stranka iz UPRAVIČENEGA VZROKA zamudi narok ali rok in izgubi zaradi tega pravico opraviti kakšno pravno dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje.

Pravda se vrne v stanje pred zamudo, v primeru zamude roka je treba obenem opraviti dejanje.

Subjektivni rok 15 dni od konca vzroka, objektivni rok 6 mesecev.

73
Q

Kakšni so možni upravičljivi vzroki za vrnitev v prejšnje stanje?

A
  • nenadna in nepredvidljiva bolezen
  • NE prometna nesreča ali okvara
74
Q

Kakšna je razlika med predhodnim vprašanjem in identičnim dejanskim stanjem?

A

PREDHODNO VPRAŠANJE: vprašanje o obstoju pravic ali pravnega razmerja, od katerega je v pravdi odvisna odločitev o glavni stvari oz. o tožbenem zahtevku. Moramo ga razčistiti, preden odločimo o zahtevku. Sam po sebi ni cilj postopka.

IDENTIČNO DEJANSKO STANJE: Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, samo glede:
- obstoja KD in
- kazenske odgovornosti storilca.

75
Q

Kaj je sosporništvo?

A

SOSPORNIŠTVO: kadar nastopa na strani tožnika ali toženca v civilni pravdi več oseb (=subjektivna kumulacija).

76
Q

Katere vrste sosporništva poznamo?

A
  • materialno (sporni predmet v skupnosti ali ista dejanska in pravna podlaga ali solidarne terjatve - npr. več oškodovancev v prometni nesreči)
  • formalno (bistveno istovrstna dejanska in pravna podlaga - npr. odjemalci elektrike, ki niso plačali)
  • zakonito (zakon določa - npr. glavni dolžnik in porok)
  • enotno (ni možno zadeve rešiti za vsakega posebej) - lahko nujno ali dispozitivno
  • navadno (ni nujno reševati za vse skupaj - npr. odjemalci elektrike)
  • eventualno (podredno - stranka zajame več tožencev - izogib prekluziji)
77
Q

Kaj je nujno sosporništvo?

A

Sosporniki so po materialnem pravu v takšni zvezi, da lahko le skupaj razpolagajo s pravicami.

Primeri:
- delitev solastnine v nepremičnini
- skupni lastniki stvari
- pogosto dediči (tožba na razveljavitev oporoke ali dedne izjave)
- stranke nične pogodbe
- stranke prodajne pogodbe, če ni bil obveščen predkupni upravičenec
- sosedje pri mejnem sporu
- vsi, ki so prerekali terjatev v stečaju

78
Q

Kaj če sodišče ne izvede vseh dokazov in tega ne obrazloži v sodbi – za katero kršitev gre oz. za kateri pritožbeni razlog?

A

Kršitev NAČELA KONTRADIKTORNOSTI.

Gre za absolutno bistveno kršitev postopka (ni bila dana možnost obravnavanja).

79
Q

Na katere pritožbene razloge pazi sodišče II. stopnje po uradni dolžnosti? Je med njimi tudi prekoračitev tožbenega zahtevka?

A

Na nekatere absolutne bistvene kršitve postopka in na zmotno uporabo materialnega prava.

Na prekoračitev tožbenega zahtevka ne, ampak samo na zahtevo stranke.

80
Q

Odločitve druge stopnje?

A

1) s sklepom zavrže pritožbo
2) s sodbo zavrne pritožbo kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje
3) s sklepom razveljavi sodbo prve stopnje in pošlje zadevo v novo sojenje
4) s sklepom razveljavi sodbo prve stopnje in zavrže tožbo
5) s sodbo spremeni sodbo

81
Q

Naštej izredna pravna sredstva. Kdo ga vloži in kam?

A
  1. REVIZIJA (stranka: predlog pri VS RS, nato revizija pri I. stopnji)
  2. ZVZ (le DT, pri I. stopnji)
  3. Tožba na razveljavitev sodne poravnave (stranke - tudi drugi s pravnim interesom, če so razpolagale z nedovoljenimi zahtevki; pred istim sodiščem)
  4. Obnova (stranke; na I. stopnji)
82
Q

Revizija.

A

Včasih je veljal sistem dovoljene in dopuščene revizije, danes je le dopuščena revizija. Najprej mora stranka vložiti predlog za dopustitev revizije, ko pa je revizija dopuščena, mora stranka vložiti še revizijo.

Sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za:
1. zagotovitev pravne varnosti,
2. enotne uporabe prava ali
3. za razvoj prava preko sodne prakse.

83
Q

Zahteva za varstvo zakonitosti.

A
  • lahko vloži le DT
  • zoper pravnomočno sodno odločbo (pomembno pravno vprašanje) ali sodno poravnavo, zamudno sodbo, sodbo na podlagi odpovedi ali pripoznave (če gre za nedovoljeno razpolaganje z zahtevki)
  • rok 3 mesece
  • ne zoper revizije in ZVZ
  • le ABK in RBK in zmotne uporabe prave
84
Q

Sodna poravnava.

A

Stranke s pogodbo o poravnavi z vzajemnim popuščanjem prekinejo spor oz. odpravijo negotovost in določijo svoje pravice in obveznosti.

Velja ne bis in idem (res transacta) in lahko ga sklenejo kadarkoli med postopkom pred pravdnim sodiščem.

85
Q

Kaj je tožba na razveljavitev sodne poravnave?

A

Je izredno pravno sredstvo, za katerega se uporabljajo določbe za obnovo postopka.

Možni razlogi:
- zmota, sila, zvijača
- razpolaganje z nedovoljenimi zahtevki
- sodnik, ki bi moral biti izključen
- nesposobnost biti stranka ali neupravičen zastopnik pravne osebe (druge napake zastopanja)

86
Q

Na podlagi česa se lahko predlaga izvršba?

Kaj je izvršilni naslov?

Kdaj je izvršljiv?

A
  1. Na podlagi izvršilnega naslova.
  2. Izvršilni naslovi so:
    - izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava;
    - izvršljiv notarski zapis;
    - druga izvršljiva odločba ali listina
  3. Izvršljiv je, ko je pravnomočen in je potekel paricijski rok, razen če pritožba ne zadrži izvršitve (pri sodni poravnavi in NINZ je izvršljivost po zapadlosti).
87
Q

Razlika med predhodno in začasno odredbo?

A

Predhodna: denarne terjatve
Začasna: denarne in nedenarne terjatve