KAZENSKO - Črešnar D. Flashcards
Načelo zakonitosti v kazenskem materialnem pravu.
Temeljno načelo.
- Nihče ne sme biti kaznovan, ki ga zakon ni določil za kaznivo, preden je bilo storjeno = NI KD IN KAZNI BREZ ZAKONA.
- Kazniva dejanja se ugotavaljajo (in kazni zanje določajo) po zakonu, ki je veljal od storitvij dejanja, razen če je novi zakon za storilca milejši = VELJA ZAKON OB STORITVI.
Elementi načela zakonitosti.
- Prepoved uporabe običajnega prava - SAMO ZAKON DOLOČI KD.
- Prepoved določanja kaznivih dejanj z nejasnimi pojmi - DOLOČNE DOLOČBE.
- Prepoved RETROAKTIVNOSTI (povratne veljave predpisov).
- Prepoved ANALOGIJE (sredstvo za zapolnjevanje praznin).
Izjema od načela “nullum crime, nulla poena sine lege scripta”.
To je prepoved določanja kaznivih dejanj z drugimi akti, kot z zakonom - IZJEMA: običajno pravo je lahko vir institutov, ki so v korist storilcu.
Katera analogija je dovoljena v kazenskem materialnem pravu?
- analogija intra legem (besedilo: “in v dugih primerih”) - v opisu KD je navedenih nekaj znakov, ne pa vseh, ki se lahko pojavijo. Obvezna je RESTRIKTIVNA razlaga.
Katere so analogije v kazenskem pravu?
- pravna analogija (iz pr. načel bi izhajalo, da je neko dejanje nevarno družbi)
- zakonska analogija (norma se raztegne na primere, ki jih zakon izrecno ne navaja) - sklepanje po podobnosti s pravno urejenega na pravno neurejeni primer
- analogija intra legem
Načelo zakonitosti v procesnem materialnem pravu.
Izraža se v:
- tem, da se nikogar, ki je nedolžen, ne obsodi
- zahtevi po izreku le zakonsko predvidenih sankcij
- ekskluziji nezakonitih dokazov
- o izreku sankcij samo s strani zakonitega in pristojnega sodišča
Je analogija v kazenskem procesnem pravu dopustna?
Da.
Nobena ureditev kazenskega postopka ne more biti tako popolna, da bi zajela vse vnaprej predvidene situacije v praksi. Ker sodišče razsoj situacij ne sme zavrniti, ker je zakon ne ureja, je analogija nujna.
V nekaterih primerih celo zakon izrecno narekuje uporabo analogije - npr. ko piše “smiselna uporaba” (ampak tudi takrat, ko ni izrecno teh besed). Ampak treba razlagati restriktivno.
Kaj je ekskluzija dokazov?
Pomeni izločitev dokazov.
Sodišče ne sme opreti odločbe na dokaze, če:
- so bili pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in svoboščin
- so bili pridobljeni s kršitvijo kazenskega postopka
- so bili pridobljeni na podlagi takšnega nedovoljenega dokaza
Kako določite kraj KD?
Kazenski zakonik uporablja UBIKVITETNO NAČELO - upoštevamo dve teoriji:
- kraj, kjer je storilec deloval (delavnostna teorija) IN
- kraj, kjer je nastala prepovedana posledica (teorija posledice)
- kraj, kjer naj bi po naklepu storilca nastala prepovedana posledica ali bi lahko nastala (pri poskusu)
Zakaj je pomemben kraj storitve?
- za (krajevno) veljavnost zakona
- kot zakonski znak KD (varnost pri delu, rudnik, ekološka cona, …)
- procesno: določitev pristojnosti sodiša
Kako določite čas storitve?
Po delavnostni teoriji: čas, ko je storilec deloval ali bi moral delovati, ne čas, ko je nastala prepovedana posledica.
Zakaj je pomemben čas storitve?
- starost storilca
- elementi krivde, prištevnosti
- delicta propria - npr. detomor
- zastaranja
- uporabe pravega zakona
- preizkusna doba pogojne obsodbe
Zakaj je pomemben čas storitve v zvezi s starostjo storilca?
Če je bil mlajši od 14 let, ne more biti storilec.
Kakšna je razlika med formalnim in materialnim dokončanjem KD?
Za katere institute se uporabi katera teorija glede časa storitve KD?
FORMALNO dokončanje: ko se protipravno stanje VZPOSTAVI (pomembno za vprašanji krivde in prištevnosti)
MATERIALNO dokončanje: ko protipravno stanje PRENEHA (pomembno za zastaranje, starost storilca, uporabo zakona)
Kako je s časom storitve pri trajajočih KD?
Odvisno od relevantnega pravnega vprašanja:
- formalno dokončanje: krivda in prištevnost
- materialno dokončanje: zastaranje, starost, zakon
Katero KD se šteje za dokončano s koncem izvrševanja?
NADALJEVANO KD: čas izvršitve, ko je izvršeno zadnje od dejanj, ki jih nadaljevano KD zajema.
TRAJAJOČE KD: čas izvršitve, ko je prenehalo protipravno stanje.
Časovna veljavnost KZ?
Uporablja se zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja, razen če je poznejši zakon za storilca milejši.
Kdo presodi, ali je zakon milejši in kako?
Presoja je prepuščena sodišča, ki pa mora upoštevati dve načeli:
1. konkretna primerjava tistih določb, ki bi se uporabile
2. uporaba izbranega zakona v celoti (prepovedano kombiniranje dveh zakonov oz. njunih določb)
Kateri so kriteriji za milejši zakon?
Kaj pomeni »bolj ugoden položaj za storilca«?
Milejši je zakon:
- če nekega dejanja ne opredeljuje več kot kaznivega
- ki prepisuje milejši kaznovalni okvir ali vrsto kazni, širšo možnost pogojne obsodbe, opomina, omilitve
- če se spreminjajo splošne določbe (npr. širša uporaba silobrana)
Kaj je blanketna norma?
Kaj če se spremeni ali neha veljati blanketna norma?
Blanketna norma je kazenskopravna določba, ki se v svoji dispoziciji sklicuje na druge pravne predpise, ki jo dopolnjujejo.
Če velja določen čas, se kasneje lahko uporabi za KD, storjena v času njene veljavnosti.
Če pa se samo spremeni, dve situaciji:
1. tehnična sprememba - za časovno veljavnost ni odločilna
2. ugodnejši položaj storilca (npr. črtana droga s seznama) - uporabi se retroaktivno
Se lahko uporabi »vmesni« zakon, ki ne velja več?
Izjema od načela retroaktivnosti?
DA, sodišče mora upoštevati vse spremembe zakona v času obravnavanja zadeve do izreka sodbe (tudi v pritožbenem postopku).
To je izjema od načela retroaktivnosti.
Kaj je krajevna veljavnost zakona?
Pomeni, da KZ-1 velja za KD izvršena na ozemlju Slovenije, domačem plovilu ali civilnem zrakoplovu, pod določenimi pogoji pa tudi za KD, izvršena v tujini.
Katera so načela pri krajevni veljavnosti?
- teritorialno
- realno
- aktivno personalitetno
- pasivno personalitetno (tujec stori v tujini KD zoper Slovenca ali Slovenijo - subsidiarno, identiteta norme)
- univerzalno načelo (tujec, KD v tujini: zaloti se v Sloveniji, pa se ne izroči ali stori KD po mednarodni pogodbi ali splošnih načelih mednarodne skupnosti)
Kaj je teritorialno načelo?
KZ-1 velja za vse, ki storijo KD:
1. na ozemlju Slovenije
2. na domačem plovilu
3. na domačem civilnem zrakoplovu med letom
4. državnem zrakoplovu, ne glede na to, kje je bil
Fakultativno primarno načelo.
Tudi, če je v tujini že tekel postopek - mora dovoliti minister (kazen se všteva).
Kaj je realno načelo?
Naš KZ-1 velja za KD izvršena v tujini:
- zaradi njihove POSEBNE NEVARNOSTI
- pričakovanja, da jih v tujini NE BODO dovolj preganjali
- država DOLŽNA preganjati po mednarodnih pogodbah
Katera kazniva dejanja spadajo pod realno načelo?
- KD, ki se morajo preganjati v vsaki državi po mednarodni pogodbi:
1. ponarejanje denarja
2. okoljska/ekološka KD
3. terorizem - politična KD zoper suverenost in ustavno ureditev Slovenije
Kdaj se uporabi aktivno personalitetno načelo?
Če naš državljan stori KD v tujini in se ne uporabi realno načelo.
Uporabi se subsidiarno, torej če kazenskopravna intervencija v tujini ne zadošča.
Velja načelo ne bis in idem.
Velja identiteta norme.
Katero je primarno in katero sekundarno?
- Primarno je tisto, ki velja, tudi če je v tujini začet ali končan postopek:
- OBLIGATORNO - mora se pri nas začeti KP (npr. KD zoper suverenost pri realnem načelu)
- FAKULTATIVNO - KP z dovoljenjem ministra za pravosodje (teritorialno načelo, realno načelo za KD po medn.pog.) - Sekundarno (subsidiarnost): KZ-1 velja le, če intervencija v tujini ni bila zadostna:
- aktivno personalitetno načelo
- pasivno personalitetno načelo
- univerzalno načelo
Kaj je dvojna kaznivost?
Je IDENTITETA NORME: dejanje mora biti kaznivo tudi v državi, v kateri je bilo storjeno, da ga lahko preganjamo pri nas (ni absolutna).
Izjema od dvojne kaznivosti?
Tudi če identiteta norme ni podana, se lahko dejanje preganja:
- če je dejanje storjeno proti Slovencu, ALI
- če je kaznivo po splošnih mednarodnih pravnih načelih, IN
- pregon dovoli minister za pravosodje.
Katere so ključne razlike med načeli?
Veljavnost KZ-1:
1. Teritorialno načelo: vsa KD v Sloveniji (in na ladji ter letalu)
2. Realno načelo: za nekatera KD izvršena v tujini (točno določena)
3. Aktivno personalitetno načelo: za KD Slovencev v tujini, ki niso določena za realno načelo.
4. Pasivno personalitetno načelo: za nekatera KD tujcev v tujini proti Slovencem ali Sloveniji.
5. Univerzalno načelo: za nekatera KD tujcev v tujini, ki so zaloteni pri nas in ga ne izročimo.
Pristojnost sodišč v kazenskih zadevah?
SPLOŠNA KRAJEVNA PRISTOJNOST:
- kjer je bilo KD storjeno ali poskušeno;
- ki je prvo začelo postopek;
- po kraju prebivališča obdolženca;
- kjer je bil obdolženec prijet (ali se je naznanil)
STVARNA PRISTOJNOST:
1. OKROŽNA SODIŠČA:
- senat 5 sodnikov: KD s kaznijo 15 let zapora in več
- senat 3 sodnikov: KD s kaznijo 3 leta zapora in več + KD zoper čast in dobro ime, storjenih s tiskom, po radiu, TV ipd.
STVARNA PRISTOJNOST OKRAJNIH SODIŠČ:
- sodnik posameznik: KD s kaznijo do 3 leta zapora
Kako je sestavljen senat v primeru umora?
Dva poklicna sodnika in trije sodniki porotniki, predsednik je eden od dveh poklicnih sodnikov.
Kaj če okrožno sodišče med obravnavo ugotovi, da je pristojno okrajno sodišče?
Ne pošlje zadeve okrajnemu sodišču, temveč izvede postopek samo in izda odločbo.
Ali ima lahko 5 obdolžencev enega zagovornika?
Ne.
Kdaj je obramba obvezna (primeri)?
- PRI PRVEM ZASLIŠANJU:
- če je obdolženec nem, gluh ali sicer nezmožen, da se sam brani
- če je predpisana kazen vsaj 30 let zapora
- če je od policije priveden k preiskovalnemu sodniku - MED PRIPOROM:
- pri zaslišanju in ves čas trajanja pripor - OB ZASLIŠANJU:
- ki bo dokaz v kazenskem postopku - OB VROČITVI OBTOŽNICE:
- če je kazen 8 let zapora ali več - MLADOLETNIK
- NA GLAVNI OBRAVNAVI:
- če se mu sodi v nenavzočnosti
Kaj je obvezno tudi pri izrednih pravnih sredstvih glede zastopanja?
PDI (?)
Kakšne so posebnosti pri pregonu, če je oškodovanec mladoletnik?
- mladoletnikov ZAKONITI ZASTOPNIK je upravičen dajati izjave in opravljati dejanja enako kot oškodovanec.
- mladoletnik, star vsaj 16, lahko tudi SAM podaja izjave in opravlja procesna dejanja.
- SPOLNA KD: mladoletni oškodovanec mora imeti VES ČAS POOBLAŠČENCA + ZASTARANJE začne teči po polnoletnosti
- ves čas ima lahko ZAUPNIKA
- preprečuje se stik z osumljencem ali obdolžencem, če je to potrebno
Posebnosti pregona uradno pregonljivih KD, storjenih zoper mladoletnika?
Tožbo lahko vloži (ali poda predlog) za mladoletnika njegov zakoniti zastopnik, če pa je star že 16, pa lahko tudi sam.
Kaj pa če je KD zoper čast in dobro ime in je oškodovanec mladoletnik?
Tožbo lahko vloži (ali poda predlog) za mladoletnika njegov zakoniti zastopnik, če pa je star že 16, pa lahko tudi sam.
Kaj stori sodnik, če se obdolženec obnaša neadekvatno?
Lahko ga opomni, odstrani iz dvorane (lahko za določen čas, če je bil že zaslišan), ne sme pa ga denarno kaznovati.
Kateri so priporni razlogi?
- begosumnost:
- se skriva/ni mogoče ugotoviti identitete/obstaja realna nevarnost pobega
- okoliščine morajo biti konkretizirane
- traja, dokler se ne ugotovi istovetnost - koluzijska nevarnost:
- upravičena bojazen, da bo uničil sledove, oviral preiskavo ali vplival na druge (priče, udeležence, prikrivalce)
- realna in konkretna nevarnost
- odpravi se takoj, ko so dokazi zagotovljeni - ponovitvena nevarnost:
- OBJEKTIVNA: teža, način storitve, okoliščine KD
- SUBJEKTIVNA: osebne lastnosti, prejšnje življenje, živ. okolje in razmere
- mora biti podana vsaj 1 iz vsake, da bo ponovil, dokončal, izvršil zagroženo KD
Kateri so ukrepi za preprečitev (pripora)?
OMEJEVALNI UKREPI:
- vabilo
- privedba
- OBLJUBA, da ne bo zapustil prebivališča
- PREPOVED približevanja dol. kraju ali osebi
- JAVLJANJE na policijski postaji
- VARŠČINA
- HIŠNI pripor
- pripor
Se lahko vedno dovoli varščina?
Ne.
Ni možna pri KD zoper:
- človečnost (14. pog.)
- življenje in telo (15. pog.)
- spolno nedotakljivost (19. pog.)
- člov. zdravje (20. pog.)
- ZZ, družino in otroke (21. pog.)
- vojaško službo (27. pog.)
- pravosodje (28. pog.)
- JRM (29. pog.)
- splošno varnost ljudi in premoženja (30. pog.)
- suverenost RS (33. pog.)
- obrambno moč države (34. pog.)
če je predpisana KAZEN 5 LET ZAPORA ali več.
Kaj je priporni temelj (kakšen mora biti dokazni standard)?
- Priporni temelj je dokazni standard, ki je utemeljen sum storitve KD.
- Biti mora posebej utemeljen v sklepu o priporu (tudi če je že npr. izdan sklep o preiskavi ali vložena obtožnica).
- Poleg vsaj enega pripornega razloga je to POGOJ v rednem postopku.
Katere oblike udeležbe poznamo?
- V ožjem smislu:
- napeljevanje
- pomoč - V širšem smislu še:
- storilec
- posredni storilec (izrablja in vodi drugega)
- sostorilec (zavestno sodeluje oz. odločilno prispeva)
- hudodelska združba
Katera je najhujša oblika udeležbe?
Hudodelska združba.
Pogoji za hudodelsko združbo (v smislu udeležbe)?
Član združbe se kaznuje huje, če:
- gre za združbo najmanj treh oseb,
- stori KD zaradi izvedbe hudodelskega načrta
- stori KD v povezavi z najmanj še enim članom kot sostorilcem ali udeležencem.
Kaj se šteje kot pomoč?
Pomoč je, če kdo naklepoma pomaga storilcu pri naklepnem (ne malomarnostnem!) KD (kaznuje se, kot če bi ga sam storil).
Za pomoč se šteje:
1. V FIZIČNI OBLIKI:
- dajanje na razpolago sredstev
- odstranitev ovir,
2. V PSIHIČNI OBLIKI:
- nasvet ali navodila,
- vnaprejšnja obljuba prikritja (KD, storilca, sredstva, sledi, predmetov, PPK)
Ali je neuspela pomoč kazniva?
Je prostovoljni odstop, če obljube ne izpolni?
Neuspela pomoč ni kazniva (za razliko od napeljevanja).
Če obljube ne izpolni, NI prostovoljni odstop, saj je kazniva že obljuba.
Primeri pomoči, kot posebnih kaznivih dejanj.
- pomoč pri samomoru
- pomoč pri prekinitvi nosečnosti
- omogočanje bega osebi, ki ji je odvzeta prostost
Kako se lahko pojavi napeljevanje?
Kaj je bistveno?
Je kaznivo? Kako se ga kaznuje?
- Napeljevanje se lahko pojavi (samo naklepno, ne malomarno!) kot:
- prigovarjanje,
- prepričevanje,
- svetovanje,
- grožnja,
- obljuba plačila, darila … - Bistveno je, da napeljevalec pri bodočem storilcu POVZROČI ODLOČITEV odločitev, da bo storil kaznivo dejanje.
- Kaznuje se, kakor da bi ga bil sam storil. Predpostavka kaznivosti je, da je napeljevani vsaj poskusil storiti KD.
Napeljevanje kot posebno KD?
- napeljevanje k samomoru
- zbujanje narodnostnega, rasnega ali verskega sovraštva, razdora ali nestrpnosti
- ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve
- ščuvanje h genocidu in vojnim hudodelstvom
- ščuvanje k napadalni vojni
Katere kazenske sankcije poznamo v našem sistemu?
- Kazni
- zapor (glavna)
- denarna kazen (glavna ali stranska)
- prepoved vožnje motornega vozila (stranska)
- izgon tujca (stranska) - Opozorilne sankcije
- pogojna obsodba
- pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom
- sodni opomin - Varnostni ukrepi
- Kazenske sankcije za mladoletnike:
- vzgojni ukrepi (zavodski in nezavodski)
- denarna kazen
- mladoletniški zapor
- prepoved vožnje motornega vozila
- izgon tujca
- varnostni ukrepi (razen prepovedi opravljanja poklica)
Katere so glavne opozorilne sankcije?
Katere so sankcije opominjevalne narave?
- pogojna obsodba
- pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom
- sodni opomin
- samo sodni opomin
Kaj je odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi?
Nihče ne sme imeti koristi iz KD in zato ne sme obdržati premoženjske koristi, ki jo je dobil protipravno. To so recimo denar in dragocenosti, pridobljene s KD, ter vsaka druga premoženjska korist, pridobljena s KD.
To ni sankcija ali varnostni ukrep.
Lahko se odvzame storilcu KD oziroma tretji osebi, na katero je bila prenesena (brezplačno ali z neustrezno majhnim plačilom).
Odvzame se tudi v primerih, ko ni krivde, so pa dokazani znaki KD.
Kaj je premoženjsko-pravni zahtevek?
- Je zahtevek oškodovanca za povrnitev škode, vrnitev stvari ali razveljavitev določenega pravnega posla.
- Oškodovanec ima prvenstveno pravico, da se njegov PPZ poravna iz odvzete vrednosti ali izterjanega zneska.
- Sodišče PPZ ne sme zavrniti, lahko ga le napoti na pravdo.
Razlika med odvzemom premoženjske koristi in premoženjsko-pravnim zahtevkom?
- PPK je subsidiaren:
- če ni znan oškodovanec
- če oškodovanec ne uveljavlja PPZ
- če je PPK večja od PPZ oškodovanca
- če oškodovancu PPZ ni bil prisojen - Odvzem PPK se izvrši po UD, PPZ pa prisodi le na zahtevo oškodovanca.
- PPK se lahko odvzame, tudi ko ni krivde, PPZ se pa lahko napoti na pravdo.
- Oškodovanec glede PPK nima pritožbe, glede PPZ pa jo ima.
(5. PPK - neto princip (tudi bruto), PPZ - tudi zakonske zamudne obresti.)
Kdaj izrečemo sankcijo opozorilne narave?
Če so podane olajševalne okoliščine.
Izreče se v primeru, ko sodišče oceni, da bo zadostovala za to, da obdolženec ne bo več ponavljal KD, npr. glede na:
- osebnost storilca,
- njegovo prejšnje življenje,
- njegovo obnašanje po KD,
- stopnjo krivde,
- druge okoliščine dejanja, …
Katere varnostne ukrepe poznamo?
- obveznost psihiatrično zdravljenje v zavodu
- obveznost psihiatrično zdravljenje na prostosti
- prepoved opravljanja poklica
- prepoved približevanja in komuniciranja z žrtvijo
- odvzem vozniškega dovoljenja
- odvzem predmetov
