DELOVNO - Dimec + ZDR Flashcards
Prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas!
BREZ ODPOVEDNEGA ROKA:
- s potem časa, za katerega je bila sklenjena
- ko je bilo delo opravljeno
- s prenehanjem razloga, za katerega je bila sklenjena
PRED POTEKOM ČASA:
- s sporazumom
- s smrtjo delavca ali delodajalca (FO)
- z odpovedjo (redno/izredno)
- s sodbo sodišča (sodno odločbo)
- na podlagi zakona
Odpravnina v primeru prenehanja pogodbe za določen čas.
Delavec ima pravico do odpravnine:
- če je delal eno leto ali manj v višini 1/5 povprečne plače zadnjih treh mesecev,
- če pa več kot eno leto pa sorazmerno več za vsak dodatni mesec dela.
Kdaj delavec nima pravice do odpravnine po prenehanju pogodbe za določen čas?
- če je nadomeščal začasno odsotnega delavca
- sezonsko delo (do 3 mesece na leto)
- pri javnih delih
- je bila služba iz aktivne politike zaposlovanja
- po poteku pogodbe za določen čas skleneta pogodbo za nedoločen čas
- nadaljuje z delom na podlagi pogodbe za nedoločen čas
- ne sprejme ustrezne pogodbe za nedoločen čas
Kaj je prenos podjetja?
PRAVNI prenos podjetja:
- izveden na podlagi zakona, pravnega posla ali sodne odločbe
- združitev oz. pripojitev ali delitev - univerzalno pravno nasledstvo
Prenos podjetja (sprememba delodajalca).
Lahko delavec odkloni?
- primeru UNIVERZALNEGA pravnega nasledstva ni posebnosti.
- v primeru prenosa SAMO PODJETJA pa na novega DD preidejo pogodbene in druge pravice, ki so jih imeli delavci pri starem DD
Če delavec ODKLONI prehod, mu lahko stari delodajalec da izredno odpoved.
Lahko da delavec odpoved pri novem delodajalcu?
Če se pri novem DD v dveh letih poslabšajo pravice in delavec zato da odpoved, ima enake pravice, kot če bi mu odpoved dal DD zaradi poslovnih razlogov (upošteva se delovna doba pri obeh delodajalcih)
Mora novi delodajalec upoštevati kolektivno pogodbo, ki je zavezovala prejšnjega delodajalca?
Pravice iz kolektivne pogodbe, ki je zavezovala starega DD, mora novi DD zagotavljati še vsaj eno leto (razen če prej preneha ali je sklenjena nova)
Je delodajalec prenosnik odgovoren za terjatve po prenosu?
Če JE pretežni lastnik družbe, katere dejavnost se prenaša, solidarno odgovarja za terjatve prevzetih delavcev, nastale zaradi stečaja ali prisilnega prenehanja v roku dveh let.
Če NI pretežni lastnik, je subsidiarno odgovoren.
Kako so urejeni odmori in počitki v delovnem razmerju?
- pravica do odmora 30 minut (če dela 8 ur)
- če dela vsaj 4 ure - sorazmerni čas
- všteva se v čas dela
- ne prej kot 1 uro po začetku in 1 uro pred koncem dela
- pravica do POČITKA: v obdobju 24 ur vsaj nepretrganih 12 ur (v primeru neenakomerno razporejenega del. časa vsaj 11 ur)
- TEDENSKI počitek: v obdobju 7 dni vsaj nepretrganih 24 ur (lahko se upošteva kot povprečje v 14 dneh, če so objektivni, tehnični, organizacijski razlogi)
Kaj je nadurno delo?
Delo preko polnega delovnega časa.
Delavci za nadurno delo prejmejo dodatek.
Kdaj mora delavec opravljati nadurno delo?
- izjemoma povečan obseg dela
- če se s tem prepreči materialna škoda ali nevarnost za ljudi
- da se odvrne okvara
- da se zagotovi varnost ljudi in premoženja in prometa
- pri naravnih nesrečah
- drugi izjemni, nujni in nepredvideni primeri
Kako se odredi nadurno delo?
Koliko lahko traja?
- pisno, pred začetkom opravljanja
- izjemoma ustno (npr. zaradi narave dela ali nujnosti), pisna pa do konca delovnega tedna
- traja lahko max. 8 ur tedensko, 20 ur mesečno in 170 ur letno, z vsakokratnim soglasjem delavca do max 230 ur letno
- te omejitve so lahko povprečne v obdobju max. 6 mesecev
- delovni dan lahko traja največ 10 ur
- v primeru ODKLONITVE pisnega soglasja, delavec ne sme biti izpostavljen negativnim posledicam
Kdaj se nadurno delo ne sme uvesti?
Če je delo možno izvesti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in razdelitvijo ali novimi izmenami ali delavci.
Ne sme ga naložiti:
- zaradi varstva nosečnosti in starševstva
- starejšemu
- mladoletnemu
- če se mu (po mnenju zdravnika) lahko zato poslabša zdravje
- ima delovni teden krajši od 36 ur na “nevarnem” delovnem mestu
- dela krajši DČ po pokojninskih, invalidskih, zdravstvenih predpisih
Delavec je zaspal in še isti dan klical v službo. Delodajalec mu je rekel, da mu ni treba priti, naslednji dan pa mu je vročil izredno odpoved.
Je veljavna - zakaj (ne)?
Kaj se zahteva pri izredni odpovedi, je to ustrezen razlog?
Kaj bi bil primernejši ukrep?
IZREDNA ODPOVED:
- le pisno
- mora ga pisno seznaniti z razlogi in omogočiti ZAGOVOR
- zakonsko določeni primeri (če ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka):
1. kršitev ima znake KD
2. če naklepno ali hudo malomarno krši pogodbene obveznosti
3. je kot kandidat predložil lažne podatke
4. pet dni ne pride v službo (in ne obvesti)
5. ima prepoved določenega delo po PM odločbi (ali zapor - oboje vsaj pol leta).
6. odkloni prehod k novemu delodajalcu.
7. če se po suspenzu ne vrne na delo
8. v času bolniške ne spoštuje navodil zdravnika
V konkretnem primeru ni bil podan razlog. Primernejši ukrep bi bilo OPOMIN kot opozorilna sankcija (lahko tudi opomin pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga).
Postopek v primeru redne odpovedi iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga.
- DD mora delavca pisno seznaniti s kršitvami
- mora mu omogočiti zagovor v razumenm roku (ne prej kot v 3 dneh)
- izda pisni (lahko po mailu, ki ga zagotavlja DD) opomin pred redno odpovedjo: najkasneje v 60 odkar je izvedel in v 6 mesecih od kršitve
- če v 6 mesecih od opomina ponovno krši obveznosti (največ 18 mesecev, če je po kolektivni pogodbi drugače), lahko odpoved
Letni dopust.
- minimalni: 4 tedne, ne glede ali dela polni ali krajši DČ (min. št. dni odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu)
- odmera najkasneje do 31. marca
- bolniška, prazniki, …, se ne všteva
- dopust se šteje v dneh in je možen samo na delovni dan
- sklenitev ali prenehanje zaposlitve med letom pomeni sorazmerni del dopusta
- minimalno 2 tedna v kosu
- do 30. junija naslednje leto
- en dan v letu lahko sam določi (mora povedati 3 dni prej, DD samo izjemoma ne rabi omogočiti)
- delavec se pravici NE more odpovedati
- NEVELJAVEN sporazum o denarnem nadomestilu za neizrabljen dopust (razen ob prenehanju zaposlitve)
Regres.
- minimalno v višini minimalne plače
- do 1. julija
- sorazmerni dopust = sorazmerni regres
Domneva obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas.
- če čas trajanja ni določen
- če pogodba za določen čas ni v pisni obliki (ali v nasprotju z zakonom)
- TRANSFORMACIJA: če po koncu pogodbe za določen čas ostane na delu
- v primeru dela na črno
Sestavine in pogoji pogodbe o zaposlitvi.
POGOJI:
- pisna oblika
- predlog najmanj 3 dni prej
- oseba stara vsaj 15 let (sicer NIČNOST)
SESTAVINE:
- podatki o pog. strankah
- datum nastopa dela
- naziv del. mesta (ali vrsta dela)
- kraj dela
- čas, za katerega je sklenjena (+ razlog sklenitve za določen čas)
- polni ali krajši delovni čas in o razporeditvi DČ
- znesek osnovne plače v EUR in druga plačila
- plačilno obdobje, plačilni dan, način izplačevanja
- letni dopust in način določanja
- dolžina odpovednih rokov (sklic na zakon)
- navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo DD
Kako se lahko odpove pogodba o zaposlitvi posebnim (zaščitenim) kategorijam delavcev (pred upokojitvijo, invalidi, sindikalisti)?
PREDSTAVNIKI DELAVCEV (član sveta delavcev, delavski zaupnik, član nadzornega sveta, sindikalni zaupnik - v času funkcije + eno leto):
- SOGLASJE delavcev ali sindikata, če ne krši obveznosti,
- brez soglasja iz poslovnega razloga, če odkloni ustrezno zaposlitev ali v primeru prenehanja DD
Delavci pred UPOKOJITVIJO, 58+ ali 5 let do upokojitve): mora dati PISNO SOGLASJE k odpovedi iz poslovnega razloga, dokler ne izpolni pogojev za starostno pokojnino, RAZEN:
- ima pravico do DENARNEGA NADOMESTILA do izpolnitve pogojev
- mu ponudi novo ustrezno zaposlitev
- če že ob zaposlitvi izpolnjuje te pogoje
- prenehanje DD
STARŠI - ne sme odpovedati:
- v času nosečnosti
- v času dojenja otroka do enega leta starosti
- v času strnjene izrabe starševskega dopusta + en mesec po koncu
INVALIDI (in odsotni zaradi bolezni):
- lahko odpove zaradi NEZMOŽNOSTI opravljanja dela iz pogodbe od zaposlitvi ali v primeru poslovnega razloga LE POD POGOJI predpisov zaposlovanja invalidov in invalidskega zavarovanja.
Če ima več od teh varstev - velja MOČNEJŠE.
Ali lahko odpustiš delavca na bolniški?
V primeru odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti v času bolniške odsotnosti, mu preneha z DNEM IZTEKA BOLNIŠKE , najkasneje pa v 6 MESECIH po odpovednem roku.
Vročitev je možna ne glede na to, ali je doma ali v službi - bolniška ni ovira za začetek teka roka.
Učinkovanje prenehanja delovnega razmerja med bolniško:
- iztek pogodbe za določen čas
- izredna odpoved
Prenehanje delovnega razmerja.
- potek časa
- s smrtjo delavca ali DD
- sporazumno
- odpoved (redna ali izredna)
- s sodbo
- po zakonu (npr. invalidnost I. kategorije, potek dovoljenja tujcu, izbris družbe brez likvidacije
Kako in koliko sodišče ugotavlja poslovni razlog?
- Sodišče ne posega v presojo dejanskih in ekonomskih okoliščin ter smiselnosti, potrebnosti in racionalnosti ukrepov DD, KI SO PRIVEDLE do prenehanja potreb do delu delavca
- MORA PA DD DOKAZATI, da je v trenutnih okoliščin podan razlog (npr. prenehanje potreb, slaba finančna situacija)
Povedano drugače - sodišča ne zanima, kako je do poslovnega razloga prišlo, zanima pa ga, ali obstoji (sodišče se ne more spuščati v to, ali in kako bi DD lahko preprečil te razloge ali odpoved).
Kaj je redna odpoved?
Je odpoved pogodbe o zaposlitvi z odpovednim rokom.
Delavec lahko odpove brez obrazložitve, DD pa mora obrazložiti.
Mora biti pisna in s poukom glede pravnega varstva in pravic iz zavarovanj.
Kateri so razlogi za redno odpoved?
- krivdni razlog
- poslovni razlog
- razlog nesposobnosti
- razlog nezmožnosti
- neuspešno opravljeno poskusno delo
Kaj je krivdni razlog pri redni odpovedi?
Postopek?
- kršenje pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja
- DD nosi dokazno breme
- v 60 dneh od ugotovitve razloga in max. v 6 mesecih od dogodka mora PISNO OPOZORITI delavca
- možnost ZAGOVORA (ne prej kot v 3 dneh)
Kdaj preneha delovno razmerje pri redni odpovedi?
Kdaj začne teči odpovedni rok?
S koncem odpovednega roka.
Naslednji dan po vročitvi odpovedi.
Redna odpoved iz poslovnega razloga.
- prenehanje potreb po opravljanju določenega dela
- če DD delavcu ne ponudi nove zaposlitve, mora ob začetku odpovednega roka obvestiti zavod za zaposlovanje
Kaj je redna odpoved iz razloga nezmožnosti?
Gre za nezmožnost opravljanja dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti.
Kaj je redna odpoved iz razloga nesposobnosti?
Gre za nedoseganje pričakovanih rezultatov, ker delavec:
- dela ne opravlja pravočasno,
- strokovno,
- kvalitetno,
- ne izpolnjuje zakonskih pogojev (in iz drugih predpisov), zaradi česar ne more izpolnjevati pogodbenih obveznosti.
Direktor ne dela dobro, družbeniki ga lahko odpustijo iz katerega razloga?
Po določilih ZGD-1 - razlog je odvisen predvsem od družbene pogodbe.
Če niso razlogi posebej navedeni v ZGD-1, ga lahko družbeniki na skupščini odpokličejo kadarkoli, pogodbo o zaposlitvi pa mu nato odpovejo iz razloga NESPOSOBNOSTI (če ni že v družbeni pogodbi določeno, da neha veljati z odpoklicem) - ker ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dela poslovodje in ne izpolnjuje več pogodbenih obveznosti.
Vrhovno sodišče: sam odpoklic (ni delovnopravni spor) = UTEMELJEN razlog za odpoved PoZ.
(Možni so tudi drugi razlogi, npr. krivda.)
Razlika med redno in izredno odpovedjo?
- ODPOVEDNI ROK (pri izredni ga ni, ker dela ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka)
- PRAVICA DO NADOMESTILA in ODPRAVNINE (pri izredni odpovedi jih ni - tudi pri redni iz krivdnega razloga in nezmožnosti ne).
- DOKAZNO BREME - pri redni odpovedi je na DD, pri izredni pa vedno na tistem, ki odpoveduje.
- OPOZORILO (pri izredni ni potrebno)
- različni RAZLOGI odpovedi
V kakšnem času je treba dati izredno odpoved?
V 30 dneh od ugotovitve razloga in max. v 6 mesecih.
Kdaj lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi?
- kršitev ima znake KD
- če naklepno ali hudo malomarno krši pogodbene obveznosti
- je kot kandidat predložil lažne podatke
- pet dni ne pride v službo (in ne obvesti)
- ima prepoved določenega delo po PM odločbi (ali zapor - oboje vsaj pol leta).
- odkloni prehod k novemu delodajalcu.
- če se po suspenzu ne vrne na delo
- v času bolniške ne spoštuje navodil zdravnika
Kdaj lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi?
Razlogi:
1. DD več kot 2 meseca ne zagotavlja dela ali zakonskega nadomestila plače
2. DD ne omogoči dela zaradi inšpekcije več kot 30 dni in ne izplača nadomestila plače
3. dva meseca ne dobi plače (ali je bistveno zmanjšana)
4. vsaj 2x zapored ali v 6 mesecih zamuja plača
5. vsaj 3x zapored ali v 6 mesecih zamuja s prispevki
6. kljub zahtevi delavca ni odpravil grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje in zdravje
7. DD ne zagotovi enake obravnave
8. DD ne zagotovi varstva pred nadlegovanjem in trpinčenjem
Pogoji:
- če obvesti o kršitvah DD inšpektorat
- če DD v 3 dneh ne odpravi kršitve
Kaj delavec zasluži z delom? Bruto in neto.
Plačilo za delo je v bruto znesku in sestavljeno iz:
- plače (vedno v denarju) - to je osnovna plača + delovna uspešnost + poslovna uspešnost + dodatki
- druge vrste plačila (npr. po kolektivni pogodbi)
NE:
- povračilo stroškov v zvezi z delom
- prehrana
- prevoz
- stroški na službenem potovanju
Primer: kot delavec dobivaš 100 EUR prenizko plačo, saj je pogodba o zaposlitvi v neskladju s kolektivno pogodbo. Lahko tožiš na razliko?
Podobno: sklenem pogodbo o zaposlitvi za minimalno plačo, čez čas pa ugotovim, da kolektivna pogodba določa višjo plačo. Kakšen je zahtevek? Lahko zahtevate spremembo tožbe? Treba tožbo vlagati vsakič znova?
Lahko, uveljavljam lahko neposredno pred delovnim sodiščem, ne da bi prej DD pozival k plačilu (velja za denarne terjatve).
Zahtevek je UGOTOVITVENI (sodišče ugotovi, da znaša moja plača kot je v KP in da je v tem delu POZ nična) in DAJATVENI (izplačilo neizplačanih delov plač in prispevkov).
Spremembe pogodbe ne morem zahtevati, ampak ima sodba učinek za naprej, kar je v bistvu isto in ni treba vsakič znova vlagati tožbe.
“Če je določilo v PoZ v nasprotju z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnimi akti delodajalca, se uporabljajo določbe teh predpisov kot sestavni del PoZ.”
Kakšen zahtevek se postavi v individualnih delovnih sporih glede obstoja delovnega razmerja?
UGOTOVITVENI in DAJATVENI.
Zahteva se ugotovitev obstoja delovnega razmerja ter dajatveni zahtevek na plačilo razlike v plači.
Od DD se zahteva, naj pozove delavca na delo (reintegracija delavca).
Kdaj je sklenjeno delovno razmerje?
Sklenjeno je s pogodbo o zaposlitvi.
Pravice in obveznosti se začnejo uresničevati z dnem nastopa dela.
Kakšna tožba se vloži, če delavec opravlja delo brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi?
- Najprej mora delavec DD pozvati, da ugotovi, da obstaja delovno razmerje in da mu izroči PoZ.
- Če v 8 dneh ne stori tega, ima delavec 30 dni, da vloži tožbo na:
- UGOTOVITEV obstoja delovnega razmerja in
- IZROČITEV pisne PoZ
Kateri so elementi delovnega razmerja?
- Razmerje med delavcem in DD,
- prostovoljna vključitev delavca
- v organiziran delovni proces DD,
- v katerem za plačilo
- (osebno in nepretrgoma) opravlja delo
- po navodilih in pod nadzorom DD.
V primeru SPORA se delovno razmerje DOMNEVA.
Kaj če delavec in delodajalec nista sklenila pogodbe, delodajalec pa delavca odslovi? Kaj lahko ta stori?
Delavec lahko v 30 dneh, ko elementi dela niso več podani, vloži tožbo na UGOTOVITEV delovnega razmerja.
Razlogi za sklenitev pogodbe za določen čas?
- delo, ki po naravi traja določen čas
- sezonsko delo
- projektno delo
- začasno povečan obseg dela
- nadomeščanje začasno odsotnega delavca
- zaposlitev tujca na podlagi enotnega dovoljenja
- poslovodna oseba, prokurist
- vodilni delavec
- predaja dela
- voljeni in imenovani funkcionarji
- javna dela
- usposabljanje ali izpopolnjevanje
- uvajanje novih programov
- prilagoditveno obdobje
Primer: nadomeščanje začasno odsotnega delavca - lahko eden nadomešča delo 4 oseb? Gre za razlog pogodbe za določen čas.
IZJEMOMA - (npr. kontinuirana izraba dopustov) lahko enega zaposlimo za določen čas, da bo nadomeščal več delavcev na istem delovnem mestu, delavca je treba VEZATI na delovno mesto (npr. en voznik avtobusa, zaposlen za določen čas, nadomešča več voznikov, ki gredo zaporedoma na dopust)
Hierarhija zakon - kolektivna pogodba. Kdaj lahko KP določi manj pravic kot zakon?
Zakon določa, da lahko hierarhično nižji akt določi pravice le, kadar mu to dovoli višji akt.
Zakon dovoljuje manj ugodne določbe glede:
- razlogov za sklenitev POZ za določen čas,
- napotenih delavcev,
- minimalnega odpovednega roka,
- odpravnine ob upokojitvi,
- nadurnega dela,
- disciplinske odgovornosti.
Definicija delovnega razmerja.
Razmerje med delavcem in DD, v katerem se delavec:
- PROSTOVOLJNO vključi v delovni proces DD in
- v njem za PLAČILO, OSEBNO in
- NEPRETRGOMA opravlja delo
- po NAVODILIH IN POD NADZOROM DD.
Navodila za delo.
Delavec mora upoštevati zahteve in navodila DD v zvezi z delovnimi obveznostmi.
Navodilo lahko odkloni, če bi to pomenilo protipravno ravnanje.
Objava delovnega mesta, obveznosti DD.
Kaj je treba navesti v objavi, kakšno je trajanje?
- javna objava
- vsebovati mora pogoje dela in rok za prijavo
- min. rok 3 delovne dni
- pisno je treba obvestiti tudi svoje delavce, ki delajo za določen čas (npr. na oglasni deski, mail)