Gospodarsko - Gaberščik Flashcards
Kaj je pravna oseba?
Bistveni opredelilni elementi:
- družbena tvorba, v katero se združujejo ljudje (a ločena od njih)
- Ima sposobnost prevzemati pravice in dolžnosti
- ima lastno premoženje
- lastnost pravne osebe je priznana s pravnim redom (pridobitev z vpisom v ustrezen register (DRUŽBE!) ali s sprejemom normativnega akta ali kot svobodna odločitev združevalcev)
- abstraktna fiktivna tvorba
Vrste:
- pravne osebe javnega ali zasebnega prava
- korporacije in ustanove
Kaj je gospodarska družba?
Je pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost.
Pridobitna dejavnost je vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička.
Temeljna razdelitev gospodarskih družb in razlike med njimi? V kateri obliki jih je največ?
Gospodarske družbe se organizirajo v eni izmed oblik:
- kot osebne družbe (družbeniki odgovarjajo osebno za obveznosti družbe): d.n.o. in k.d., ali
- kot kapitalske družbe (družbeniki odgovarjajo za obveznosti družbe le do višine svojega vložka): d.o.o., d.d., k.d.d. in e.d.d.
Največ je d.o.o.
Kdaj družba pridobi lastnost pravne osebe (ali tudi pravno sposobnost)? Kaj pomeni lastnost pravne osebe?
- Družbe pridobijo lastnost pravne osebe z vpisom v register, s pridobitvijo lastnosti pravne osebe pa družba pridobi pravno sposobnost, tj. sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v pravnem razmerju.
- Vse družbe so pravne osebe. Družbe kot pravne osebe so lahko lastniki premičnin in nepremičnin, lahko pridobivajo pravice in prevzemajo obveznosti ter lahko tožijo ali so tožene.
- Bistvo lastnosti pravne osebe je, da je družbi priznana lastnost samostojnega subjekta, ki je ločen od družbenikov in lahko samostojno opravlja vse navedeno. Odstopanje od te samostojnosti je le izjemno (npr. subsidiarna odgovornost družbenikov pri d.n.o., k.d., ali spregled pravne osebnosti)
Kaj je spregled pravne osebnosti?
Družbeniki so za obveznosti družbe tudi osebno odgovorni, če so:
- družbo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot posameznike prepovedan,
- družbo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov,
- v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem družbe kot s svojim lastnim premoženjem,
- v svojo korist ali v korist druge osebe zmanjšali premoženje družbe, čeprav so vedeli ali bi morali vedeti, da ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam.
Kaj je firma?
Firma je ime, s katerim družba posluje.
Katere so sestavine firme?
- Označba dejavnosti (oznaka, ki nakazuje dejavnost družbe)
- Označbo pravne oblike, lahko s celim imenom ali kratico (ena od 6 možnih, npr. d.o.o.)
- Fantazijski dodatek (dodatna in odločilna sestavina, ki loči družbo od ostalih)
Prvi dve sta obvezni, 3. je dodatna sestavina
Posebne določbe glede firme?
- tuje države: ne sme vsebovati imen ali znakov tujih držav ali mednarodnih organizacij
- Slovenija, oznake države ali lokalnih skupnosti: le z dovoljenjem Vlade Republike Slovenije (ali pristojnega organa lok. skupnosti)
- ime in priimek osebe: zgodovinske/znamenite - le z njenim dovoljenje, ali če je umrla, njenega zakonca oz. bližnjih sorodnikov IN ministra za javno upravo
- jezik firme: obvezni sestavini morata biti v slovenščini, lahko pa se doda uradni prevod in uporablja le skupaj s slovensko firmo (dodatne sestavine lahko vsebujejo tudi črke Q, Y, X, W)
- nedovoljene sestavine:
1. nasprotujejo morali ali zakonu
2. vsebujejo blagovne ali storitvene znake drugega
3. vsebujejo/posnemajo uradne znake - d.n.o. in k.d.: tudi priimek vsaj enega družbenika/komplementarja
- s.p.: ime in priimek podjetnika, s.p., oznako dejavnosti in morebitne dodatne sestavine
- skrajšana firma: razlikovalni element in oznako oblike
Kaj je nameravana firma?
Vsak lahko zahteva, da registrski organ vpiše firmo v register, ne da bi bila hkrati ustanovljena družba - v enem letu mora biti vpisana prijava družbe s to firmo
Kje je urejeno varstvo firme?
- ZSReg: če je predlagana firma v nasprotju z zakonom, pozove predlagatelja, naj v roku spremeni firmo oziroma ime
- ZGD-1:
- registrski organ zavrne vpis, če je firma v nasprotju z ZGD-1 ali se jasno ne razlikuje od drugih
- družba, ki meni, da se firma druge družbe ne razlikuje jasno od njene, lahko s tožbo zahteva opustitev firme, izbris iz registra in odškodnino (v treh letih) - ZIL-1: varstvo firme je mogoče uveljavljati v primeru, če kdo registrira znamko, ki je enaka ali podobna firmi, ki je bila registrirana pred znamko
- ZPOmK-2: neupravičena uporaba imena, firme, znamke ali druge oznake drugega podjetja, ne glede na to, ali je to dalo soglasje, če se s tem ustvari ali se utegne ustvariti zmeda na trgu je dejanje nelojalne konkurence
- KZ-1: Kaznivo dejanje neupravičene uporabe tuje oznake ali modela: kdor pri gospodarskem poslovanju neupravičeno uporabi tujo firmo, znamko, geografsko označbo ali drugo posebno oznako za blago ali storitev ali uporabi bistveni del te oznake kot svojo firmo, znamko ali drug znak za označevanje blaga ali storitev, se kaznuje z zaporom do treh let.
Najpomembnejša načela pri firmah?
- Načelo izključnosti oz. načelo prioritete: firmi morata biti tako različni, da med njima ne more priti do zamenjave. Upoštevati je treba celostni vtis, ki ga imata obe firmi (ki ju primerjamo) na povprečnega potrošnika.
- Načelo stvarnosti in resničnosti: firma ne sme zavajati in ustvarjati zmede na trgu.
- Načelo obveznosti: firma je obvezen element vsakega podjetja
- Načelo popolnosti: omogoča, da vsakdo spozna pravo dejavnost podjetja iz firme
- Načelo proste izbire firme
- Načelo vpisa v register
- Načelo obvezne uporabe firme v pravnem prometu
Pri katerem sodišču se “varuje” firma?
Gre za gospodarski spor - pristojno je okrožno sodišče. Sodno varstvo je subsidiarno, načeloma bi moral nezakonito firmo zavrniti že sodni register.
Razlika med podjetjem in gospodarsko družbo?
V osnovnem splošnem pomenu je podjetje skupek organiziranega premoženja, namenjenega opravljanju gospodarske dejavnosti. Ima status pravne osebe ter pravice in obveznosti. Praviloma vključuje tudi zaposlene, vendar ti niso pogoj za obstoj podjetja. Predpisi ga omenjajo v različnih vlogah in pomenih, zato se beseda pogosto uporablja tudi v pomenu gospodarske družbe. V Zakonu o gospodarskih družbah pojem podjetja ni opredeljen.
Pravno veljavno se glede na ZGD pojem podjetje pojavlja le v povezavi s podjetnikom posameznikom: “Podjetnik po tem zakonu je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja.”
Kaj je letno poročilo gospodarske družbe?
- Vse družbe in podjetniki morajo voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti.
- Na tej podlagi izdelajo letno poročilo. Z njim ob koncu leta izkažejo svoje rezultate poslovanja.
- Biti mora jasno in pregledno.
Iz česa je sestavljeno letno poročilo?
- Sestavljeno je iz računovodskega in poslovnega poročila oz. iz:
1. bilance stanja,
2. izkaza poslovnega izida,
3. izkaza denarnih tokov,
4. izkaza gibanja kapitala,
5. priloge s pojasnili k izkazom in
6. poslovnega poročila
Kdaj mora biti izdelano letno poročilo?
Ob koncu poslovnega leta (v treh mesecih), ki se lahko razlikuje od koledarskega leta.
Pri katerih družbah mora revizor pregledati letno poročilo?
Pri:
1. velikih,
2. srednjih in
3. dvojnih družbah.
Velja tudi za konsolidirana letna poročila.
Kaj je revidiranje?
- preizkušanje in ocenjevanje računovodskih izkazov in metod njegovega sestavljanja, in
- dajanje neodvisnega strokovnega mnenja, ali so računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega stanja.
Kaj pomeni konsolidirano letno poročilo in kdo ga mora pripraviti?
1 Konsolidirano letno poročilo mora izkazovati resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala vseh družb, ki so vključene v konsolidacijo kot celote.
- Družba, ki je obvladujoča eni ali več družbam (odvisne družbe), mora pripraviti tudi konsolidirano letno poročilo, če je obvladujoča družba ali ena od odvisnih družb organizirana kot:
- kapitalska družba,
- dvojna družba,
- druga istovrstna pravnoorganizacijska oblika po pravu države sedeža družbe.
Ali se lahko iz bilance stanja ugotovi vrednost premoženja?
Da.
Bilanca stanja prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu poslovnega leta.
Kdo je zakoniti zastopnik?
Oseba, ki zastopa družbo in ki je določena z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona.
Vodenje poslov (zakoniti zastopnik) pri d.n.o.
D.n.o.: Vsi družbeniki, ki so tudi upravičeni voditi njene posle, lahko pa družbena pogodba določa, da se upravičenje vodenja poslov lahko prenese na tretjo osebo.
Vodenje poslov (zakoniti zastopnik) pri d.o.o.
D.o.o.: Poslovodja (direktor=zakoniti zastopnik), imenovan s strani družbenikov. Lahko jih je več (skupno ali posamično zastopanje), lahko za določen ali nedoločen čas, vsak čas je/so lahko odpoklicani s strani družbenikov brez utemeljitve razlogov (razen če so utemeljeni razlogi določeni v družbeni pogodbi. Če ima d.o.o. nadzorni svet, potem on imenuje in odpokliče poslovodje.
Vodenje poslov (zakoniti zastopnik) pri k.d.
K.d.: Posle so upravičeni voditi vsi komplementarji, lahko pa družbena pogodba to uredi drugače. Komanditist v nobenem primeru ni upravičen za vodenje poslov ali vmešavanje vanje, sicer odgovorja za take obveznosti z vsem svojim premoženjem.
Vodenje poslov (zakoniti zastopnik) pri d.d.
- organ vodenja sestavljajo vsaj trije člani (če zakon ne določa drugače)
- velja splošna 6-letna mandatna doba z možnostjo ponovnega imenovanja
- omejitve pri imenovanju: ne sme biti član drugega organa družbe, ne sme biti obsojen za KD zoper gospodarstvo, delovno razmerje, pravni promet, premoženje, okolje (začasno)
- …
Razlika med enotirnim in dvotirnim sistemom upravljanja?
Enotirni sistem (samo UO):
- posle vodi družbe upravni odbor,
- UO lahko imenuje izvršne direktorje, ki so zadolženi za posamezne posle (npr. vodenje
tekočih poslov, poslovnih knjig, sestavo letnega poročila), in jih lahko kadarkoli brez razloga odpokliče,
- delničarji ne vodijo poslov družbe,
- člane UO voli skupščina in jih lahko tudi odpokliče pred potekom mandata s 3/4 večino glasov,
- člana lahko odpokliče tudi sodišče na predlog 10% osnovnega kapitala.
Dvotirni sistem (uprava in nadzorni svet):
- posle vodi družbe uprava,
- člane uprave imenuje nadzorni svet,
- nadzorni svet imenujejo delničarji in jih lahko odpokličejo,
- uprava ima
enega ali več članov, ki lahko odločitve sprejemajo soglasno ali posamično (odvisno od statuta)
- upravo odpokliče nadzorni svet, in sicer iz utemeljenih razlogov npr.: če
huje kršijo obveznosti; niso sposobni voditi poslov; jim skupščina izreče nezaupnico ali iz drugih
ekonomsko-poslovnih razlogov.
Kateri so organi nadzora v gospodarski družbi?
Organ nadzora je:
- pri delniški družbi z dvotirnim sistemom upravljanja ali javnem skladu nadzorni svet,
- pri delniški družbi z enotirnim sistemom upravljanja upravni odbor,
- pri družbi z omejeno odgovornostjo nadzorni svet, če ga družba ima,
- pri zavodu svet ali drug kolegijski organ upravljanja zavoda,
- pri zadrugi nadzorni odbor zadruge, če ga zadruga ima,
- pri drugi pravni osebi organ, ki je po zakonu ali njenih pravilih pristojen in odgovoren za nadzor nad vodenjem njenih poslov.
Poslovodstvo v gospodarski družbi.
Za poslovodstvo se štejejo organi ali osebe, ki so po tem zakonu ali po aktih družbe pooblaščeni, da vodijo njene posle.
Za poslovodstvo se pri:
- družbi z neomejeno odgovornostjo štejejo družbeniki in ob prenosu upravičenja za vodenje tretje osebe,
- komanditni družbi komplementarji in ob prenosu upravičenja za vodenje tretje osebe,
- delniški družbi uprava ali upravni odbor,
- družbi z omejeno odgovornostjo en ali več poslovodij.
Drugi:
- pri zavodu direktor ali drug poslovodni organ zavoda,
- pri zadrugi upravni odbor ali predsednik zadruge,
- pri javnem skladu uprava,
- pri drugi pravni osebi organ, ki je po zakonu ali njenih pravilih pristojen in odgovoren za vodenje njenih poslov.
Ima lahko d.o.o. nadzorni odbor?
Da.
Če je v družbeni pogodbi določeno, da ima družba nadzorni svet, se zanj smiselno uporabljajo določbe o
nadzornem svetu v delniški družbi, če družbena pogodba ne določa drugače.
Pristojnosti nadzornega sveta v d.d.
- nadzoruje vodenje poslov družbe
- pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo družbe, njeno blagajno, shranjene vrednostne
papirje in zaloge blaga ter druge stvari - lahko od uprave zahteva kakršnekoli informacije, potrebne za izvajanje nadzora
- lahko skliče skupščino. Nadzorni svet da skupščini predlog za imenovanje revizorja, ki mora
temeljiti na predlogu revizijske komisije.
Razlika med poslovodjem in upravo?
Poslovodstvo je širši pojem* (10. člen ZGD-1)
Za poslovodstvo se pri d.n.o. štejejo družbeniki in ob prenosu upravičenja za vodenje tretje osebe, pri k.d. komplementarji in ob prenosu upravičenja za vodenje tretje osebe, pri d.d. uprava ali upravni odbor in pri d.o.o. en ali več poslovodij.
Organi upravljanja (vodenja) v gospodarski družbi?
= poslovodstvo
Za poslovodstvo se štejejo organi ali osebe, ki so po tem zakonu ali po aktih družbe pooblaščeni, da vodijo njene posle.
Za poslovodstvo se pri:
- družbi z neomejeno odgovornostjo štejejo družbeniki in ob prenosu upravičenja za vodenje tretje osebe,
- komanditni družbi komplementarji in ob prenosu upravičenja za vodenje tretje osebe,
- delniški družbi uprava ali upravni odbor,
- družbi z omejeno odgovornostjo en ali več poslovodij.
Kateri zakon zahteva, da odloča več ljudi?
ZGD - 254. čl.: Organ vodenja ali nadzora sestavljajo najmanj trije člani, če zakon ne določa drugače.
Kako odgovarjajo člani uprave?
Uprava vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost.
Član organa vodenja ali nadzora mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe.
Člani organa vodenja ali nadzora so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.
Ni treba povrniti škode, če dejanje, s katerim je bila družbi povzročena škoda, temelji na zakonitem skupščinskem sklepu.
Odškodninska odgovornost člana poslovodstva ni izključena, čeprav je nadzorni svet ali upravni odbor odobril dejanje.
Ali je dolžan poslovodja odgovarjati družbenikom?
Smiselna uporaba določbe za d.d.:
Član organa vodenja ali nadzora mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe.
Člani organa vodenja ali nadzora so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.
Ni treba povrniti škode, če dejanje, s katerim je bila družbi povzročena škoda, temelji na zakonitem skupščinskem sklepu.
Odškodninska odgovornost člana poslovodstva ni izključena, čeprav je nadzorni svet ali upravni odbor odobril dejanje.
Razlika standarda skrbnosti dobrega gospodarja in gospodarstvenika?
Načelo skrbnosti v obligacijskem pravu:
1) skrbnost dobrega gospodarja – velja za fizične osebe;
2) skrbnost dobrega gospodarstvenika – velja za pravne osebe.
Za presojanje skrbnosti glede na razmerje uporabljamo objektivna merila.
3) skrbnost dobrega strokovnjaka:
Udeleženci morajo pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati:
- z večjo skrbnostjo,
- po pravilih stroke, in
- po običajih.
Za presojanje skrbnosti glede na poklicno dejavnost uporabljamo subjektivna in objektivna merila.
Kaj se zgodi, če direktor (d.o.o.) nenadoma umre? Kaj se zgodi z družbo?
Kdo imenuje direktorja v tem primeru?
- Če d.n.o., k.d. ali d.o.o. nima poslovodje zaradi njegove smrti, trajne ali dolgotrajne nezmožnosti za delo ali v drugih nujnih primerih, ga na predlog imenuje sodišče v nepravdnem postopku.
- Predlog lahko vloži vsakdo, ki ima pravni interes.
- Funkcija sodno imenovanega poslovodje preneha najkasneje s potekom obdobja, za katerega je bil imenovan s strani sodišča, ali z imenovanjem novega poslovodje v skladu z aktom o ustanovitvi.
Kaj je konkurenčna klavzula?
Prepoved konkurence pomeni omejitev proste konkurence na ta način, da se določenemu družbeniku prepove sodelovati kot družbeniku v drugi družbi ali kot samostojnemu podjetniku, če gre za konkurenčno dejavnost. Prepoved konkurence ne velja za vse družbenike, ampak za tiste osebe, ki imajo pomembne položaje v družbi, niti ni nujno, da so družbeniki. Konkurenčna prepoved lahko traja tudi po prenehanju razmerja z družbo (največ 2 leti). Konkurenčno prepoved, ki je določena po zakonu, je mogoče tudi omiliti. Akt o ustanovitvi družbe lahko določi pogoje, ob katerih je osebam, za katere velja konkurenčna prepoved, dopustno sodelovati pri konkurenčni družbi.
Kaj je to prevzem?
Prevzem je položaj, ko prevzemnik sam ali skupaj z osebami, ki delujejo usklajeno z njim, doseže
prevzemni prag (1/3 delež glasovalnih pravic v ciljni družbi).
Kdo odloča o prevzemu in pravno varstvo zoper odločitve?
O prevzemih odloča Agencija za trg vrednostih papirjev (ATVP), zoper odločbe pa je mogoč upravni spor.
Ali se kredit za prevzem lahko financira z zastavo premoženja ciljne družbe?
Kredita, s katerim se kupi deleže družbe, ni dovoljeno zavarovati s premoženjem družbe. To prepoveduje
Zakon o prevzemih.
Prevzemnik mora pred objavo prevzemne ponudbe pridobiti dovoljenje ATVP, ki dovoli prevzem, če prevzemnik dokaže, da ni (posredno ali neposredno) zastavil ali zavaroval
vrednostnih papirjev, ki niso ŽE v njegovi lasti, ali premoženja ciljne družbe.
Ustanovitev d.o.o.:
- kaj sestavlja osnovni kapital?
- koliko je minimalni osnovni kapital?
- kako se lahko zagotovi OK?
- koliko oseb lahko ustanovi d.o.o.?
- kakšen je ustanovitveni akt?
- kdaj je treba nujno ustanoviti pri notarju?
- Osnovni kapital d.o.o. (min. 7500 EUR) sestavljajo osnovni vložki družbenikov, njihova vrednost je lahko različna, vsak ima ob ustanovitvi en delež, sorazmerno z njegovo vrednostjo v osnovnem kapitalu, izraženo v odstotkih.
- Vložek se lahko zagotovi v denarju ali v stvarnem vložku, kar so lahko premičnine, nepremičnine, pravice, podjetje, tudi plačilo za premoženjske predmete (lahko tudi stvarni prevzem). Osnovni vložki morajo biti družbi izročeni tako, da lahko poslovodja družbe z njimi prosto razpolaga.
- Ustanovi ga lahko ena ali več (do 50, več samo z dovoljenjem ministrstva za gospodarstvo) fizičnih ali pravnih oseb - postanejo družbeniki.
- Akt o ustanovitvi ali družbena pogodba - lahko v obliki notarskega zapisa ali na posebnem obrazcu (overjen), v fizični ali elektronski obliki, podpišejo pa jo vsi družbeniki.
- Nujno pri notarju, če:
- stvarni vložki
- naknadna vplačila OK (nad 7500 EUR)
- posebnosti v družbeni pogodbi
Razlika v likvidaciji po ZGD-1 in ZFPPIPP.
Likvidacijo po ZGD-1 predlagajo družbeniki, likvidacija po ZFPPIPP pa se izvede po uradni dolžnosti.
Kdaj se opravi likvidacija po ZGD-1?
- če poteče čas, za katerega je bila družba ustanovljena,
- če tako sklene skupščina s % večino zastopanega kapitala,
- če poslovodstvo ne deluje 6 mesecev,
- če se OK zmanjša pod minimum ali pa
- če nima delničarjev oz. ima le lastne delnice
