Obligacije - LOŽINA + načela Flashcards
Naštej načela obligacijskega prava!
- Načelo pogodbene avtonomije
- Načelo dispozitivnosti
- Načelo vestnosti in poštenja
- Načelo skrbnosti
- Načelo prepovedi zlorab
- Načelo enake vrednosti dajatev
- Pacta sunt servanda
- Prepoved povzročanja škode
- Varstvo zaupanja in pravnega prometa
- Mirno reševanje sporov
- Načelo solidarnosti
Kaj je načelo pogodbene avtonomije?
- stranke same odločajo ALI in S KOM bodo sklepale pogodbe
- gre za svobodo sklepanja in oblikovanja vsebine
- IZJEME: primeri omejitve svobode sklepanja: kontrahirna dolžnost in prepoved diskriminacije (varovanje posameznika v vertikalnih razmerjih - naproti državi)
- primeri omejitve svobode oblikovanja vsebine: ničnost v primeru nasprotovanja Ustavi, nasprotovanje zakonu, morali in prisilnim predpisom
- primer omejitev zaradi neenake pogajalske moči: potrošniki
Kaj je načelo dispozitivnosti?
Pomeni, da ima volja strank prednost pred zakonom, zakon velja le za tisto, kar se nista izrecno dogovorili.
Dogovor mora obstajati vsaj za bistvene elemente.
Kogentne norme, ki veljajo v vsakem primeru, ne glede na dogovor strank, so v OZ redke.
Kaj je načelo vestnosti in poštenja?
Gre za upoštevanje interesov pogodbenih strank. Obvladuje vse obligacijske odnose, zajema pravično tehtanje, varstvo zaupanja.
Dobra vera, prepoved nasprotujočega ravnanja.
Kaj je načelo skrbnosti?
Je širše od zakonskega besedila, ki ga omenja samo pri poslovnih obveznosti.
Ima več ravni:
1. navadna skrbnost: skrbnost dobrega gospodarja
2. skrbnost, ki sodi v okvir podjetja: skrbnost dobrega gospodarstvenika
3. skrbnost v poklicni dejavnosti: skrbnost dobrega strokovnjaka
Merila skrbnosti so objektivizirana - ravnanje povprečne osebe s takšnimi lastnostmi.
Kaj pomeni prepoved zlorab?
Izhaja iz načela vestnosti in poštenja in pomeni, da se pravic ne sme izvrševati v nasprotju z njihovimi nameni in načeli obligacijskega prava.
Zloraba je denimo tudi navidezno izvrševanje pravice, katerega izključni ali očitni namen je škodovati drugim.
Kaj pomeni načelo enake vrednosti dajatev?
Velja samo za vzajemne pogodbe, kjer velja ekvivalenca dajatev, zadošča že subjektivna (saj velja načelo pacta sunt servanda).
Izraža se skozi pojem primernosti cene - neprimerna cena ni razlog za razdor pogodbe, je pa, če gre za oderuško pogodbo.
Kaj je laesio enormis?
- Je prekomerno prikrajšanje.
- Novejše zakonodaje ga več ne poznajo, pozna pa ga še OZ in predvideva izpodbojnost.
- Je nevaren za pravno varnost, štejemo, da je posameznik dovolj razumen.
- Pogoja:
1. objektivni element - nesorazmernost
2. subjektivni element - posebna oblika opravičljive zmote (se presoja zelo strogo). - V gospodarskem pravu praktično izključen.
- Omejen na izpodbojnost na eno leto (kogentno).
- Možna je dopolnitev do prave vrednosti in pogodba obstane.
- Izvzete so pogodbe na srečo, dražbe, pretium affectionis
Kaj je oderuška pogodba?
- pogodba, ki izpolnjuje dva elementa:
1. izkoriščanje (stiske, neizkušenosti, …)
2. očitna nesorazmernost v koristi, dajatvi - sankcija je ničnost, sodišče pa oderuštvo ugotavlja po uradni dolžnosti in ni časovno omejeno
- stranka lahko zahteva razveljavitev pogodbe ali pravično spremembo
Kaj so nepravični splošni pogoji?
So splošni pogoji poslovanja, v katerih so določila nepravična ali pretirano stroga do stranke ali gre za znatno neravnotežje v škodo potrošnika. Taka določila so nična.
Elementa:
1. nesorazmerje pravic in obveznosti
2. bistveno boljši pogajalski položaj ene stranke
Kaj pomeni pacta sunt servanda?
- pomeni dolžnost izpolnitve obveznosti (“obljuba dela dolg”)
- pogodbo je treba izpolniti (svetost pogodbe)
- je univerzalno sprejeto načelo
- pogodba se lahko razveljavi le v primeru:
1. sklenitvenih motenj (ničnost, napake volje, poslovna nesposobnost, nepoštevni SPP, …)
2. izpolnitvenih motenj (kršitev, zamuda, nepopolna izpolnitev, neizpolnitev, …)
3. razveze z razbremenitvijo pogodbene odškodninske odgovornosti (spremenjene okoliščine, radikalna sprememba okolja, embargo, zunanji vzroki - višja sila, …)
Kaj pomeni načelo prepovedi povzročanja škode?
- pomeni dolžnost nikomur škodovati (neminem laedere)
- iz golega dejstva nastanka škode še ne moremo sklepati na krivdo
Kaj pomeni načelo varstva zaupanja in pravnega prometa?
- pomeni, da ima stranka pravico, da se zanese na ravnanja in izjave druge stranke
- ni zapisano, a nesporno velja
Kaj pomeni načelo mirnega reševanja sporov?
- udeleženci si morajo prizadevati za rešitev sporov z usklajevanjem, posredovanjem, popuščanjem ali na drug miren način
- pravni podlagi:
1. OZ: pogodba o poravnavi
2. ZPP: sodna poravnava
Primeri načela solidarnosti?
- dolžnost obvestila
- dolžnost upnika preprečevati povečevanje škode
- ne smeš drugega pustiti v nevarnosti (če s tem sebe ne spravljaš v nevarnost)
Načelo ni v OZ, a izhaja iz določb.
Časovna veljavnost OZ?
Začel je veljati 1. 1. 2002, za razmerja pred tem datumom se je uporabljal ZOR, prav tako pa se do izdaje ustreznih predpisov ZOR uporablja za določena poglavja.
Kaj so relativne in kaj absolutne pravice?
RELATIVNE:
- učinkujejo v razmerjih inter partes (torej med določenima/določenimi osebami) ne pa tudi proti tretjim
- večinoma to niso trajna razmerja - obveznost ugasne ob izpolnitvi (npr. terjatev) - značilna je dolžnost aktivnega ravnanja
- z vpisom v javni register dobijo učinek erga omnes
ABSOLUTNE:
- učinkujejo proti nedoločenemu krogu subjektov (imetnik izključi ostale subjekte od poseganja v pravico)
- statične - določajo neko stanje in ga varujejo
- zanje velja načelo numerus clausus
- praviloma premoženjske in prenosljive, razen osebnostnih
- mednje sodijo:
1. oblastne pravice (lastninska pravica in pravica na tuji stvari)
2. osebnostne pravice
- PIL
Vrste obveznosti (obligacijskih razmerij)?
- Glede na razlog nastanka oz. pravni naslov:
- POSLOVNE in NEPOSLOVNE - Glede na vrsto izpolnitvenega ravnanja:
- POZITIVNE (dajatev, storitev) in NEGATIVNE (opustitev, dopustitev) - Glede na pričakovan uspeh, dosežek izpolnitve:
- OBVEZNOST USPEHA/REZULTATA (pravilo) in OBVEZNOST PRIZADEVANJA (izjema) - Glede na to, kako zavezujejo:
- ENOSTRANSKO in DVOSTRANSKO ZAVEZUJOČE (vzajemne in nevzajemne) - Glede na pravno varstvo:
- IZTOŽLJIVE in NATURALNE (zastarane, igre in stave, obveznosti oseb z omejeno poslovno sposobnostjo) - Glede na omejitev:
- OMEJENE (omejitev dolga in omejitev jamstva) in NEOMEJENE - Glede na pravni temelj:
- KAVZALNE in ABSTRAKTNE - Glede na čas izpolnitve:
- ENKRATNE in TRAJNE, FIKSNI posli (čas izpolnitve je bistven) - Glede na primarnost in sekundarnost:
- PRIMARNE (samostojno iztožljive) in SEKUNDARNE (iztožljive le skupaj s primarnimi) - Glede na samostojnost:
- SAMOSTOJNE in AKCESORNE - Glede na predmet:
- DOLOČENE (genus in species)
- DOLOČLJIVE
- Obveznosti z več predmeti: ALTERNATIVNE (IZBIRNE), FAKULTATIVNE obveznosti, FAKULTATIVNE terjatve, NADOMESTNA IZPOLNITEV
- DENARNE
Kako nastane obveznost?
Kakšne načine nastanka obveznosti poznamo?
Pravni temelj nastanka obligacijskega razmerja je tisto pravno dejstvo, katerega nastop povzroči nastanek obveznosti.
Načini nastanka:
1. Na podlagi zakona - NEPOSLOVNA obligacijska razmerja:
- neposlovna odškodninska odgovornost
- neupravičena obogatitev
- poslovodstvo brez naročila
2. Na podlagi pravnega posla - POSLOVNA obligacijska razmerja:
- dvostranski - zavezovali pravni posli
- enostranski pravni posli
Kako preneha obveznost?
REDNO PRENEHANJE (normalno prenehanje = izpolnitev)
IZREDNO PRENEHANJE (drugi načini):
1. po volji obeh strank:
- nadomestna izpolnitev
- prenovitev
- odpust dolga
- soglasna razveza pogodbe
2. z opcijo ene stranke:
- pobotanje
- sodna položitev
- samopomočna prodaja
- razveza z opcijo
3. brez volje strank - ipso iure:
- združitev
- prenehanje subjektov
- prenehanje upnikovega interes
4. ostalo
- nemožnost izpolnitve
- potek časa, odpoved
- ničnost
- izpodbojnost
- razveza pogodbe zaradi neizpolnitve
- razveza pogodbe zaradi spremembe razmer
- razveza pogodbe zaradi čezmernega prikrajšanja
- odstop od pogodbe
Kako smrt stranke vpliva na obveznost?
Načeloma obveznost ne preneha, razen:
1. OSEBNE OBVEZNOSTI (bistvo je osebna izpolnitev - pomembne so osebne lastnosti in sposobnosti, primer: slikar).
2. MANDAT s smrtjo mandatarja.
3. DRUŽBENA POGODBA s smrtjo družbenika.
Kaj je poslovna sposobnost?
Kako je s sklepanjem poslov, če je popolnoma odvzeta, kako če je delno odvzeta in kdaj sploh ne more sklepati nobenih poslov?
POSLOVNA SPOSOBNOST je sposobnost samostojno izjaviti voljo v pravnem prometu. Za polnoletne se domneva (nerazsodnost dokazuje tisti, ki se nanjo sklicuje).
POPOLNO imajo vsi polnoletni, ki jim ni bila odvzeta ter mladoletniki nad 15. letom, ki so postali starši ali so sklenili zakonsko zvezo.
DELNO OMEJENO imajo mladoletniki med 15. in 18. letom ter polnoletni, ki jim je bila delno odvzeta.
NESPOSOBNI pa so mladoletniki do 15. leta in osebe, ki jim je bila poslovna sposobnost odvzeta.
POGODBA POSLOVNO NESPOSOBNE OSEBE:
(1) Za sklenitev veljavne pogodbe mora imeti pogodbenik poslovno sposobnost, ki se zahteva za sklenitev te pogodbe.
(2) Poslovno omejeno sposobna oseba sme brez dovoljenja svojega zakonitega zastopnika sklepati samo tiste pogodbe, katere ji dovoljuje sklepati zakon.
(3) Druge pogodbe takih oseb so IZPODBOJNE, če so sklenjene brez dovoljenja zakonitega zastopnika, vendar pa lahko ostanejo v veljavi, če jih ta pozneje odobri.
POGODBA OTROKA, KI DOPOLNI 15 LET: lahko sam sklepa pravne posle, če zakon ne določa drugače. Za sklepanje poslov, ki bistveno vplivajo na njegovo življenje je potrebno dovoljenje staršev. Veljavnost pravnega posla, ki ga je sklenil brez dovoljenja staršev, se presoja po pravilih obligacijskega prava (piše v Druž. zakoniku).
Katere so predpostavke za veljavno sklenitev pravnega posla?
- Glede subjektov:
- pravna sposobnost
- poslovna sposobnost
- razsodnost - Glede volje:
- Volja
- oblika izjave volje
- soglasje volj - Glede predmeta obveznosti:
- Dopustnost
- Določenost ali določljivost
- Možnost - Glede kavze:
- obstoj kavze
- dopustnost kavze
Kdaj je rok bistvena sestavina pogodbe?
Rok je lahko bistvena sestavina:
- po dogovoru strank
- po naravi stvari
Kako rok vpliva na veljavnost obveznosti?
Če je izpolnitev obveznosti v določenem roku bistvena sestavina pogodbe:
(1) dolžnik pa je v tem roku ne izpolni, je pogodba razvezana po samem zakonu.
(2) Vendar lahko upnik ohrani pogodbo v veljavi, če po preteku roka nemudoma obvesti dolžnika, da zahteva njeno izpolnitev.
(3) Če je upnik zahteval izpolnitev pogodbe, pa je ni v primernem roku dobil, lahko odstopi od pogodbe.
Če pravočasna izpolnitev NI bistvena sestavina pogodbe:
(1) obdrži dolžnik pravico, da tudi po izteku roka izpolni svojo obveznost, upnik pa, da zahteva njeno izpolnitev.
(2) Če hoče upnik odstopiti od pogodbe, mora pustiti dolžniku primeren dodatni rok za izpolnitev.
(3) Če dolžnik ne izpolni obveznosti v dodatnem roku, nastanejo enake posledice kot takrat, ko je rok bistvena sestavina pogodbe.
Kdaj je pogodba sklenjena?
- Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah.
- Če so podane vse predpostavke pravnega posla.
- Načeloma se zahteva soglasje volj
- če soglasja ni, pogodba sploh ne nastane. - Pri realnih kontraktih (pogodba o ari, darilna, posodbena pogodba, nadomestna izpolnitev) - pogodba sklenjena šele, ko ena stranka izpolni ali delno izpolni obveznost.
Kaj, če ni soglasja volj? Kaj je nesporazum?
- Kadar sta stranki prepričani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum o naravi pogodbe ali o podlagi ali predmetu obveznosti, se šteje, da pogodba ni bila sklenjena.
- Potrebna razlaga:
- če se ujemata resnični volji, izjavi pa ne - velja resnična volja
- če se resnični volji ne ujemata, izjavi pa se - iščemo objektivni pomen izjav = pogodba je sklenjena. - V primeru drugih nesporazumov (napake volje, zmota, …) je pogodba izpodbojna.
Katere so napake volje?
- nezavestno nesoglasje (zmota, sila/grožnja/strah, prevara)
- zavestno nesoglasje (mentalna rezervacija, šala/igra, simulirani pravni posel)
Napake volje so izpodbojne (subjektivni rok: 1 leto, objektivni rok: 3 leta)
Kaj je navidezna pogodba?
Navidezna pogodba je simulirani pravni posel.
Stranki prikrivata drugi pravni posel, za katerega ne izjavita prave volje:
- simuliran pravni posel ne velja, nima učinka
- prikriti pravni posel velja, če so pogoji za to izpolnjeni
- navideznosti pogodbe ni mogoče uveljavljati proti tretji pošteni osebi.
- Kaj je zmota?
- Kakšna zmota je upoštevana?
- Kako se bo glasil zahtevek tožbe pri uveljavljanju zmote?
- Zmota je napačna predstava o določeni okoliščini, ki ne ustreza resničnosti.
- Upošteva se le BISTVENA zmota. To je zmota, ki se nanaša na predmet, na osebo, s katero se sklepa pogodba, ali na običajno ali po namenu strank odločilne okoliščine.
- Gre za oblikovalni zahtevek (pogodba se razveljavi) in dajatveni/vrnitveni zahtevek (če je stranka že kaj plačala na ta račun).
Kaj je grožnja?
- Če je pogodbena stranka ali kdo tretji z nedopustno grožnjo povzročil pri drugi stranki utemeljen strah, tako da je ta zaradi tega sklenila pogodbo, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe.
- Strah mora biti utemeljen - iz okoliščin se vidi, da je grozila resna nevarnost življenju, telesni ali drugi pomembni dobrini stranke ali koga drugega.
Kaj je prevara?
Prevara je dejanje, s katerim ena stranka pri drugi povzroči zmoto ali drugo stranko drži v zmoti z namenom, da bi drugo stranko pripeljala k sklenitvi pogodbe.
Kaj pomeni nemožnost izpolnitve?
Nemožnost izpolnitve nastane, ko obveznosti ni mogoče izpolniti v času, ko bi bila glede na pravno podlago izpolnitev veljavna.
Dve obliki:
- NEKRIVDNA nemožnost (nobena stranka ne odgovarja):
1) popolna nemožnost - obveznost dolžnika ugasne (morebitno delno izpolnitev lahko zahteva nazaj po pravilih neupravičene obogatitve)
2) delna nemožnost - upnik lahko odstopi od pogodbe ali pa dolžnik lahko zahteva sorazmerno zmanjšanje obveznosti
- KRIVDNA nemožnost (oškodovani stranki obveznost ugasne, obdrži pa svojo terjatev, ki se zmanjša za koristi, ki jih ima od oprostitve):
1) dolžnikova krivda: upnik lahko zahteva odškodnino ali pa odstopi in uveljavlja škodo
2) upnikova krivda: dolžnik je prost obveznosti
SANKCIJA - odškodninska odgovornost. Ločimo, ali ima pogodbenik:
1. POZITIVNI pogodbeni interes - upnik zahteva vrednost pravilne izpolnitve;
2. NEGATIVNI pogodbeni interes - upnik lahko odstopi od pogodbe in zahteva korist, kot če bi z drugim sklenil pogodbo;
Kakšne oblike neveljavnosti pogodbo pozna OZ?
OZ pozna dve obliki (bipartitni sistem):
1. NIČNOST (absolutno neveljavnost)
2. IZPODBOJNOST (relativno neveljavnost)
Sodna praksa priznava tudi neobstoječe pravne posle.
Vse o izpodbojnosti!
- POJEM: Izpodbojnost je relativna neveljavnost pravnih poslov, katere namen je varstvo interesa posameznika, njeno uveljavljanje pa je vezano na voljo strank.
- RAZLOGI:
- omejena poslovna sposobnost stranke
- napake volje
- čezmerno prikrajšanje
- OZ ali drug zakon tako določa - UVELJAVLJANJE:
- le pogodbenik v čigar interesuje izpodbojnost (sodišče ne pazi po UD)
- samo s tožbo, ne s procesnim ugovorom - ROK:
- subjektivni: 1 leto
- objektivni: 3 leta - UČINEK: razveljavitev učinkuje ex tunc (za nazaj)
- KONVALIDACIJA:
- če se stranka, upravičena za izpodbijanje, izreče, da ostaja pri pogodbi, ali
- je ne izpodbije v roku.
- Konverzija ni potrebna. - ZAHTEVA ZA IZJASNITEV:
- sopogodbenik lahko od upravičenca zahteva, da se v 30 dneh izjasni o izpodbijanju.
- če se ne izjasni ali ne ostaja pri pogodbi, se šteje za razveljavljeno. - PRAVNE POSLEDICE RAZVELJAVITVE:
- vrnitveni zahtevek (vsaka stranka mora vrniti prejeto)
- odškodninska odgovornost (pogoji: krivda, škoda in vzročna zveza) - 2 obliki: - odgovornost za razveljavitev (škodo),
- odgovornost poslovno omejenega prevaranta
Vse o ničnosti!
- POJEM: Ničnost je absolutna neveljavnost pravnih poslov, že od samega začetka.
- RAZLOGI:
- predmet obveznosti je nemogoč, nedopusten, nedoločen ali nedoločljiv,
- tretji noče ali ne more določiti predmeta obveznosti
- kavza je nedopustna ali je ni
- nedopusten nagib je bistveno vplival na enega sopogodbenika pa drugi to ni vedel (pri neodplačni nima veze ali je vedel)
- pogodba ni v predpisani ali dogovorjeni obliki (ničnost po namenu ali dogovorjena)
- odložni ali razvezni pogoj v nasprotju z ustavo, moralo ali predpisi, tudi nemogoč odložni pogoj
- nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom in moralnim načelom (če namen pravila ne kaže na drugo sankcijo)
- oderuška pogodba
- pogodba poslovno popolnoma nesposobne osebe
- pogodba pravne osebe ultra vires (zunaj svoje pravne sposobnosti) - UVELJAVLJANJE:
- vsakdo z interesom
- sodišče pazi po UD - ROK:
- časovno neomejeno - UČINEK: Šteje se, kot da pravni posel ni bil sklenjen.
- KONVALIDACIJA - ne;
- konverzija, če nična pogodba izpolnjuje pogoje za kakšno drugo pogodbo, je ta veljavna, če:
- se sklada z namenom strank
- bi jo stranki sklenili, če bi vedeli za ničnost prve pogodbe. - PRAVNE POSLEDICE:
- vrnitveni zahtevek (vsaka stranka mora vrniti prejeto, če to ni mogoče pa dati valorizirano denarno nadomestilo)
- zavrnitev zahtevka nepoštene stranke (pri nasprotovanju morali)
- odškodninska odgovornost (pogoji: krivda enega + dobra vera drugega, škoda in vzročna zveza) - DELNA NIČNOST - če je nično samo eno določilo, ni nična cela pogodba (razen če je nično določilo pogoj za veljavnost ali odločilen nagib - pa še takrat ga lahko nadomesti zakon, če je namen ugotovitve ničnosti prav v tem, da se pogodba znebi tega določila)
- Kaj je novacija?
- Kakšni so pogoji?
- Kje v OZ je urejena?
- Novacija ali prenovitev je:
- drug način prenehanja obveznosti
- in sicer dogovor strank, da bosta obstoječo obveznost nadomestili z novo,
- nova obveznost pa ima drugačen predmet ali drugačno pravno podlago.
Prenovitev se ne domneva.
Za novacijo ne štejejo spremembe ali dodatki o:
- roku,
- kraju,
- načinu izpolnitve,
- poznejšem sporazumu o obrestih,
- pogodbeni kazni,
- zavarovanju izpolnitve,
- kakšnem drugem stranskem določilu (tudi izdaja nove listine o dolgu).
- Pogoji:
- OBVEZNOST mora obstajati (veljavnost prejšnje obveznosti)
- IZRECNO izražena volja
- sprememba PREDMETA obveznosti ali poslovne PODLAGE
Katere so spremembe na dolžniški strani pravnega razmerja?
- prevzem dolga
- pristop k dolgu
- prevzem izpolnitve
Kaj je prevzem dolga?
Je zrcalna slika cesije - opravi se s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik (če se ne izreče, se šteje, da je odklonil (izjema pri hipotekarnih dolgovih), če pa je sprejel izpolnitev od prevzemnika, se domneva, da je privolil).
Ima učinek prevzema izpolnitve:
1. dokler upnik ne privoli
2. če upnik odkloni
Kakšen je učinek prevzema dolga?
- Sprememba dolžnika (stari dolžnik je prost (razen v primeru prevzemnikove prezadolženosti, za katero upnik ni vedel), obveznost med upnikom in novim dolžnikom je ista kot prej)
- Stranske pravice ostanejo dalje, razen o.o.d.d. novi dolžnik ne odgovarja za neizterjane, a že zapadle obresti (izjema - poroštva in zastave tretjih prenehajo, če poroki in zastavitelji ne privolijo)
- Ugovori ostanejo, novi dolžnik pa ima tudi morebitne svoje ugovore (ne pa tudi ugovore iz pogodbe o prevzemu)
- Zastaranje teče dalje (ker je isto razmerje)
Katere so predpostavke za prevzem dolga?
- Dopusten dolg
- je v pravnem prometu
- ni strogo oseben
- je bodoč ali pogojen - oblika (če je predpisana)
