Civilno procesno pravo - LOŽINA

Question 1

Naštej procesne predpostavke za vložitev tožbe po ZPP!

Answer 1

1. Predpostavke glede na sodišče:
   - slovenska jurisprudenca
   - sodna pristojnost
   - stvarna in krajevna pristojnost
   - redna in specializirana prisojnost
2. Predpostavke glede na stranke:
   - obstoj stranke in sposobnost biti stranka
   - pravdna (procesna) sposobnost
   - pravilno zastopstvo procesno nesposobnih strank
   - procesno pooblastilo za vodenje pravde
3. Predpostavke glede na sporni predmet:
   - litispendenca
   - res iudicata
   - res transacta
   - pravni interes
4. Drugo
   - predpostavke po drugih zakonih
   - sodna taksa
   - sestavine tožbe

Question 2

Načelo ne bis in idem, kaj pomeni?

Answer 2

Pomeni prepoved sojenja o isti stvari - ali gre za isto stvar, sodišče presoja obstoj objektivne in subjektivne identitete tožbenega zahtevka.

Question 3

Kaj stori sodišče, ko zve, da stranka ni več živa? Kaj če ima odvetnika in umre pred vložitvijo tožbe? Ali se postopek prekine, kako sodišče postopa?

Answer 3

Če sodišče ugotovi, da je stranka umrla pred vložitvijo tožbe in se da ta pomanjkljivost odpraviti (npr. ima dediče):
- zahteva od tožeče stranke, naj (v roku) popraviti tožbo ali kaj drugega, da se lahko nadaljuje postopek.
Dokler se to ne odpravi, se opravljajo samo dejanja, zaradi katerih bi lahko nastale škodljive posledice, če bi se odložila.
Če se ne dajo odpraviti ali če poteče rok:
1. sodišče razveljavi dejanja v zvezi s temi pomanjkljivostmi ali
2. (če ne gre drugače) zavrže tožbo.

Question 4

Kako smrt stranke vpliva v pravdnem postopku, kaj stori sodišče?

Answer 4

1. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stranka lahko stranka in ali je pravdno sposobna.
2. Sodišče lahko opravi poizvedbe, npr. pri zapuščinskem sodišču.
3. Če umrli (ali tisti, ki je izgubil pravdno sposobnost) nima pooblaščenca, se postopek prekine po uradni dolžnosti.
4. Če ima umrli pooblaščenca, se postopek ne prekine - procesno pooblastilo s smrtjo ne preneha.

Question 5

Vpliv osebnega stečaja na odprto pravdo - ali osebni stečaj vedno prekine postopek? Primer, kdaj ni treba prekiniti!

Answer 5

V primeru osebnega stečaja se postopek prekine le, če je predmet spora zahtevek, ki lahko vpliva na obseg stečajne mase.

V nasprotnem primeru teče dalje (osebni stečaj ne pomeni izgube poslovne sposobnosti v celoti).

Question 6

Kaj če med postopkom umre tožnik? Kaj se zgodi z zahtevkom?

Answer 6

V primeru, da ima pooblaščenca, bo postopek tekel dalje z dediči, sicer se prekine.
Zahtevek se bo spremenil na način, da se bo glasil na dediče.

Question 7

Zakaj je pomembna vrednost spornega predmeta?

Answer 7

1. Za določitev stvarne pristojnosti
2. Za vrsto postopka (redni, skrajšani - spor majhne vrednosti)
3. Za odmero sodne takse in odvetniške tarife

Question 8

Kdaj lahko sodišče odloča po prostem preudarku?

Answer 8

1. priznanje dejstev - ali se dejstvo, ki ga je stranka najprej priznala, nato pa zanikala ali popravila, šteje za dokazano, presodi sodišče po prostem preudarku
2. • višina zneska - če se višina zneska ali količina stvari ne de ugotoviti brez nesorazmernih težav, odloči sodišče o njej po prostem preudarku
     - neznatni del zahtevka - če bi bila v enem od tožbenih zahtevkov, ki je glede na celoto neznaten, odločitev nesorazmerno draga ali zamudna, sodišče o dejstvih odloči po prostem preudarku.
3. razkritje poslovne skrivnosti - če stranka sklepu o razkritju noče ugoditi, sodišče pomen tega vrednoti po prostem preudarku
4. zamuda roka pri založitvi stroškov za dokaz - sodišče presodi, kakšen pomen ima to.
   (5. edicijska dolžnost - stranka, noče predložiti listine, ki jo po prepričanju sodišča ima) - včasih je tako listino sodišče presojalo po prostem preudarku, danes se šteje, da je vsebina taka, kot zatrjuje nasprotna stranka

Question 9

Sodna taksa kot procesna taksa

Answer 9

1. mora biti plačana ob:
   - vložitvi tožbe, nasprotne tožbe, tožbe na plačilni nalog, predloga za obnovo, predloga za zavarovanje dokazov pred začetkom postopka, predloga za poravnavo, vlog z napovedi pritožbe, pritožbe, predloga za revizijo in revizije.
2. mora biti plačana:
   - do roka, ki ga določi sodišče (na posledice neplačila mora sodišče opozoriti)
3. če ni plačana in ni razlogov za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse, se šteje vloga za umaknjeno.

Question 10

Kaj je sprememba tožbe, subjektivna in objektivna?

Answer 10

• Tožnik lahko do konca GO spremeni tožbo, - po vročitvi tožbe je potrebna privolitev toženca (možno tudi brez, če sodišče dovoli, ker je to smotrno) - če se spusti v obravnavo po spremembi, se šteje, da je privolil,
• privilegirana sprememba: ni potrebna privolitev (zaradi okoliščin po vložitvi tožbe zahteva na isti dejanski podlagi drugo stvar/znesek ali uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek)

Objektivna sprememba je:
1. sprememba istovetnosti zahtevka
2. povečanje zahtevka
3. uveljavljanje dodatnega zahtevka

NI obj. sprememba, če tožnik:
1. spremeni pravno podlago zahtevka,
2. zmanjša zahtevek
3. spremeni, dopolni navedbe

Subjektivna sprememba je:
- tožnik namesto prvotnega toženca toži nekoga drugega (potrebna privolitev novega toženca, če pa se je stari že spustil v pravdo, pa tudi starega) - novi toženec mora sprejeti pravdo v stanju, v katerem je, ko vstopi.

Question 11

Kaj je vmesni ugotovitveni zahtevek?

Answer 11

Če je odločitev o sporu odvisna od vprašanja, ali obstaja ali ne obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, lahko tožeča stranka poleg obstoječega zahtevka uveljavlja tudi tožbeni zahtevek, naj se ugotovi, da tako razmerje obstaja oziroma ne obstaja, če je sodišče, pred katerim teče pravda, zanj stvarno pristojno in če je za odločanje o tem zahtevku predpisana ista vrsta postopka.

Question 12

Katerih dejstev ni treba dokazovati?

Answer 12

1. PRIZNANA DEJSTVA - dejstev, ki jih je stranka (v postopku pred sodiščem) priznala - sodišče lahko odredi dokazovanje, če meni, da je stranka želela razpolagati z zahtevkom, s katerim ne more
2. NEPREREKANA DEJSTVA - dejstev, ki jih stranka ne zanika, ali ne navede razlogov zanikanja (razen če ti izhajajo iz siceršnjih navedb stranke)
3. DOMNEVANA DEJSTEV - ki se domnevajo po zakonu
4. SPLOŠNO ZNANA DEJSTVA

Question 13

Iz katerih razlogov lahko sodnik zavrne dokazne predloge?

Answer 13

1. IRELEVANTNOST - dokaz namenjen ugotavljanju dejstva, ki za odločitev ni odločilno
2. NEPRIMERNOST - dokaz je neprimeren za ugotovitev določenega dejstva
3. ŽE DOKAZANO - dejstvo, ki bi ga dokazovali, je že dokazano
4. SPLOŠNO ZNANO/DOMNEVANO dejstvo
5. NESUBSTANCIRAN - stranka ne pove, katera dejstva bo dokazovala z dokazom

Question 14

Kaj je to anticipirana dokazna ocena?

Answer 14

To je vnaprejšnja dokazna ocena - načeloma nedovoljena.

Zavrnitev izvedbe dokaza mora biti utemeljena.

Vnaprejšnja dokazna ocena je sprejemljiva le, če sodišče izčrpno in prepričljivo argumentira, zakaj predlagani dokaz ne bi vplival na odločitev (izhajati mora iz predpostavke, da bi predlagani dokazi uspeli, ne glede na to, pa bi sodišče glede na prepričljivost ostalih dokazov odločilo enako).

Question 15

Ali ima ZPP kakšno dokazno prepoved?

Answer 15

1. KONKRETNA PONUDBA - Listine, ki vključujejo konkretno ponudbo nasprotne stranke za poravnavo (iz pogajanja ali postopkov za sporazumno rešitev) ni dopustno predložiti kot dokaz.
2. PRAVNO NESPOSOBNA PRIČA - Kot priča ne sme biti zaslišan, kdor bi s svojo izpovedbo prekršil dolžnosti varovanja uradne ali vojaške skrivnosti.

Sicer pa so dopustna vsa dokazna sredstva pod pogojem, da ne nasprotujejo pravnemu redu in osnovnim načelom postopka.

Question 16

Kako je z dokazi, pridobljenimi s kršitvijo človekovih pravic?

Answer 16

1. Pravila glede tega je uveljavilo ustavno sodišče (Up-472/02) - sodišče mora ugotavljati okoliščine, ki bi v konkretnem primeru upravičevale poseg.
2. Takšni dokazi niso avtomatično izključeni (v ZPP ni posebnih pravil v zvezi z nedopustnostjo)
3. Dokaz se izvede, če obstajajo za to posebno utemeljene okoliščine.
4. Sodišče mora upoštevati načelo sorazmernosti in skrbno presoditi, kateri pravici je treba dati prednost.

Question 17

1. Kaj je eventualna maksima?
2. Prekluzija po ZPP?

Answer 17

1. Je koncentracija vseh navedb o dejstvih in predlaganja dokazov pred (prvim narokom za) glavno obravnavo.
2. po ZPP: Velja za dejstva, dokaze (pri čemer se lahko prevodi predložijo kasneje) in odgovore na navedbe druge stranke.
3. Po ZPP-E omejitev na dve pripravljalni vlogi (SMV samo ena) in prekluzija tudi glede ugovorov pobotanja in zastaranja.
4. Izjema - stranka lahko po prvem naroku navaja nova dejstva in dokaze, če:
   - jih ni mogla brez svoje krivde prej ali
   - če to po presoji sodišča ne bi zavleklo reševanja spora
5. prekluzija po pisnem pozivu - če sodišče pozove stranko naj se v pripravljalni vlogi izjavi o dejstvih, dokazih ali navedbah druge stranke in ta tega ne stori, velja prekluzija (ista izjema kot v 4.)

Question 18

Kdaj sodišče prekine postopek?

Answer 18

1. Po uradni dolžnosti:
   - smrt stranke ali izguba pravdne sposobnosti (in nima pooblaščenca)
   - smrt zakonitega zastopnika ali prenehanje njegove pravice zastopati (in stranka nima pooblaščenca)
   - pravna oseba preneha obstajati ali ji pristojni prepove delovanje
   - stečaj (razen pri osebnem stečaju, če zahtevek ne more vplivati na stečajno maso)
   - vojna ali drugi vzroki, da sodišče ne dela
   - če drug zakon določa
2. Na sklep:
   - sodišče sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja
   - stranka je zaradi izrednih razmer na svojem območju odrezana od sodišča
   - začetek postopka za odvzem poslovne sposobnosti (delni ali popolni)
   - če je odločba odvisna od tega:
   *ali je bilo storjeno KD
   *kdo je storilec KD
   *ali je storilec odgovoren za KD
   - če stranke predlagajo poskus alternativnega reševanja spora (največ tri mesece)
   - prošnja za izdajo svetovalnega mnenja Vrhovnega sodišča

Question 19

Kakšne so posledice prekinitve postopka?

Answer 19

1. Prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja (dejanja ene stranke proti drugi nimajo učinka)
2. Če je nastala prekinitev po koncu GO, lahko sodnik izda odločbo
3. Postopek se nadaljuje na predlog stranke, ko preneha razlog prekinitve.
4. Roki znova tečejo od vročitve sklepa o nadaljevanju postopka.

Question 20

Kakšni so pogoji za nasprotno tožbo?

Answer 20

1. Zahtevek nasprotne tožbe mora biti v zvezi s tožbenim zahtevkom.
2. Zahtevka se lahko pobotata.
3. Z nasprotno tožbo se zahteva ugotovitev kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerega obsoja je odvisna odločba o tožbenem zahtevku.
4. Ista stvarna pristojnost in ista vrsta postopka.

Question 21

Kaj je predpravdno izvedeniško mnenje?

Answer 21

Sodišče ga naloži izvedencu
1. na predlog stranke
2. pred pravdo in
3. velja kot pridobljeno v pravdi,
če lahko ugotovitve služijo izognitvi pravnemu sporu, in sicer da izvedenec ugotovi:
- stanje osebe oziroma stanje ali vrednost stvari,
- vzrok škode oziroma napak stvari,
- ukrepe za odpravo škode oziroma napak stvari.

To lahko bistveno vpliva na odločitev stranke o smotrnosti uvedbe pravdnega postopka in tako zmanjša stroške strank.

Question 22

Kdaj se izda zamudna sodba?

Answer 22

Gre za sistem afirmativne litiskontestacije - toženčeva pasivnost ustvarja fikcijo priznanja trditev.

Če toženec ne odgovori na tožbo, izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. da je tožencu pravilno vročena tožba v odgovor (VROČITEV),
2. da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (NEDOVOLJENO RAZPOLAGANJE),
3. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi (SKLEPČNOST),
4. da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana (NASPROTJE).

Question 23

Kaj pomeni nesklepčnost tožbe?

Answer 23

1. Če toženec ne odgovori na tožbo, iz dejstev v tožbi pa ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka,
2. sodišče stranki določi rok za odpravo nesklepčnosti.
3. Če v tem času ne popravi, sodišče tožbo zavrne.
4. Sodišče zavrne brez določitve roka, če je očitno, da toženec nesklepčnosti ne bi mogel odpraviti.

Question 24

Kaj je delna sodba?

Answer 24

1. Če so od več tožbenih zahtevkov zaradi pripoznave ali na podlagi obravnave le nekateri ali
2. le del posameznega zahtevka zrel za končno odločbo.
3. Tudi v primeru nasprotne tožbe - če je zrel le en zahtevek.

Pri presoji, ali izda delno sobo, sodišče upošteva:
- velikost zahtevka ali dela zahtevka

Glede pravnih sredstev se šteje za samostojno sodbo.

Question 25

Kaj je vmesna sodba?

Answer 25

1. Če toženec izpodbija tako podlago kot višino zahtevka, pa je glede podlage stvar zrela za razsojo, lahko sodišče najprej izda sodbo samo o podlagi zahtevka.
   - z obravnavo o višini počaka do pravnomočnosti vmesne sodbe.
2. Možna je tudi na podlagi sporazuma strank - sodišče ugotovi, da podlaga zahtevka ni sporna.
   - z obravnavo o višini sodišče lahko nadaljuje takoj (razen če je vložena pritožba)
   - smiselno veljajo določbe o sodbi na podlagi pripoznave
3. možna tudi o ugovoru zastaranja - sodišče odloči o utemeljenosti takega ugovora.
   - z obravnavo zahtevka počaka do pravnomočnosti vmesne sodbe.

Question 26

Kaj lahko obsega sodna poravnava?

Answer 26

Poravnava lahko obsega:
1. ves tožbeni zahtevek,
2. del tožbenega zahtevka,
3. ureditev drugih spornih vprašanj med strankama,
4. vključi se lahko celo oseba, ki ni stranka postopka.

Ne more se skleniti poravnava glede zahtevkov, s katerimi stranke ne morejo razpolagati.
Sodišče ne prizna razpolaganja v nasprotju s:
- prisilnimi predpisi
- moralo

Question 27

Kateri so pritožbeni razlogi?

Answer 27

1. Bistvene kršitve določb pravdnega postopka (BKDPP)
2. Zmotna uporaba materialnega prava (ZUMP)
3. Zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje (ZNUDS)

Question 28

Iz katerih pritožbenih razlogov se lahko izpodbija:
1. zamudna sodba in
2. sodba na podlagi pripoznave, na podlagi odpovedi in vmesna sodba na podlagi sporazuma strank?

Answer 28

1. Bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotna uporaba materialnega prava.
2. Bistvene kršitve pravdnega postopka in zato, ker je bila izjava o pripoznavi, odpovedi ali nespornosti zahtevka dana v zmoti, pod vplivom prisile ali zvijače.

Question 29

Kdaj je možna pritožba zoper odločbo višjega sodišča?

Answer 29

Možna je zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje.

• vloži stranka, ki nasprotuje
• samo iz razloga, da je sodišče razveljavilo odločbo prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi:
  1. kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali
  2. bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali
  3. če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

Question 30

Kdaj in kako se lahko uveljavljajo kršitve v pritožbi?

Answer 30

1. Takoj, ko je to mogoče.
2. Pozneje, vključno v pravnih sredstvih, pa le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.
3. To ne velja za kršitve pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Question 31

Kdaj višje sodišče izda sklep?

Answer 31

1. Ko zavrže pritožbo kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno (pa ni tega storil že sodnik poročevalec).
2. Razveljavi sodbo in pošlje zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
3. Razveljavi sodbo prve stopnje in zavrže tožbo.

Question 32

Lahko višje sodišče izda popravni sklep?

Answer 32

Da.

Predsednik senata kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom.

O popravi se izda poseben sklep, ki se zapiše na koncu izvirnika, strankam pa se vroči prepis sklepa.

Popravo sodbe lahko sodišču prve stopnje naloži tudi višje sodišče.

Question 33

Kaj je motenje posesti?

Answer 33

Motenje posesti je odvzem posesti in tudi vsako motilno ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti.

Sodno varstvo lahko zahtevaš:
- v 30 dneh odkar si izvedel za MOTENJE in STORILCA - subjektivni rok
- v enem letu od dneva, ko je motenje NASTALO - objektivni rok

Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pri tem se ne upošteva:
- pravica do posesti
- dobrovernost posestnika

Question 34

Kakšne ugovore ima na voljo toženec v sporu zaradi motenja posesti?

Answer 34

1. Da mu je tožnik sam odvzel posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja (ugovor viciozne posesti) - pogoj, da je toženec sam pridobil nazaj posest v okviru dovoljene samopomoči.
2. Da dejanje ni bilo protipravno.
3. Ugovor pasivne legitimacije (ni on motil)
4. Ugovor prepozno vložene tožbe ali pred nepristojnim sodiščem.
5. Ugovor, da je uspel v petitorni pravdi in je lastnik.

Question 35

Kakšne so posebnosti motenjskega spora po ZPP?

Answer 35

1. Obravnavanje se omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in motenja.
2. Izključeno je odločanje o pravici do posesti, pravni podlagi, dobri veri in odškodnini.
3. Postopek je hiter - krajši roki (tožba/odgovor/pritožba 8 dni, prisilna izvršitev v 30 dneh).
4. Sodišče odloča s sklepom, ne sodbo.
5. Sodišče lahko iz tehtnih razlogov odloči, da je sklep nesuspenziven.
6. Ni revizije, obnova omejena na dva razloga (kontradiktornost in procesne predpostavke glede stranke).

Question 36

Ali je pri motenjski tožbi možna regulacijska začasna odredba?

Answer 36

REGULACIJSKA ZAČASNA ODREDBA - odredba ureja sporno pravno razmerje za določen čas - pogoj reverzibilnosti (možno vzpostaviti prejšnje stanje).
Njeno bistvo ni v zavarovanju kasnejše izvršbe, ampak v varstvu obstoječega stanja:
1. da se odvrne preteča nevarnost
2. da se prepreči nasilje
3. da se odvrne nenadomestljiva škoda

Možna je, se pa ta izjemna izredno ozko razlaga.

Takšna začasna odredba ne sme povzročiti, da bi sodišče brez izvedenega kontradiktornega postopka in brez zagotovitve pravice toženca do obrambe, dejansko ugodilo zahtevku oziroma prejudiciralo odločitev o njem. To bi se zgodilo, če bi izdalo ZO z enako vsebino kot je TZ, posledic izdane ZO pa kasneje ob morebitni zavrnitvi TZ ne bi bilo mogoče več odpraviti.

Question 37

Kaj je spor majhne vrednosti?

Answer 37

Tudi skrajšani postopek - spor, kjer vrednost tožbenega zahtevka ne presega 2000 evrov (oz. v gospodarskih sporih 4000 evrov).

Question 38

Kakšne so posebnosti sporov majhne vrednosti?

Answer 38

1. Fikcija pripoznave zahtevka - v primeru opustitve odgovora na tožbo se izda sodba na podlagi pripoznave, ne zamudna sodba.
2. Fikcija umika tožbe - če noben ne pride na narok.
3. Fikcija odpovedi zahtevku - v redu vabljeni tožnik ne pride na narok.
4. Izjema od načela obligatornosti glavne obravnave - če ni sporno dejansko stanje in če nobena stranka ni zahtevala glavne obravnave.
5. Izjema od načela materialne resnice: sodbe ni možno izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
6. Načelo pisnosti - postopek poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj.
7. Prekluzija navedb v tožbi oziroma odgovoru na tožbo in omejitev dodatnih pripravljalnih vlog na eno.
8. Mirovanje postopka je izključeno.
9. Sodba se razglasi takoj po koncu glavne obravnave ustno.

Question 39

Pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti!

Answer 39

1. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka
2. Zmotna uporaba materialnega prava
3. Zaradi izjeme od načela materialne resnice: sodbe ni možno izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
   IZJEMA: Če sodišče ugotovi, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava napačno ugotovljeno dejansko stanje, razveljavi sodbo in vrne zadevo prvi stopnji.

Drugo v zvezi s pritožbo v SMV:
- kratki roki (8 dni)
- ni revizije, obnova omejena (samo kršitev načela kontradiktornosti in kršitev procesnih predpostavk glede stranke)

Question 40

V katerih primerih se ne uporabljajo določbe o sporu majhne vrednosti, ne glede na vrednost spornega predmeta?

Answer 40

1. Nepremičninski spori
2. Spori iz avtorske pravice
3. Spori iz varstva pravic intelektualne lastnine
4. Spori v zvezi z varstvom konkurence
5. Spori zaradi motenja posesti

Question 41

Razveljavitev klavzule pravnomočnosti!

Answer 41

Pravnomočnost preneha, če je pravnomočna sodba z izrednimi pravnimi sredstvi razveljavljena ali spremenjena.

Question 42

Spremembe po ZPP-E!

Answer 42

1. krajevna pristojnost v korist šibkejših strank (zavarovanci, potrošniki)
2. pravočasnost vložitve tožbe pri nepristojnem sodišču
3. stopničasta tožba
4. možnost uporabe dokazov iz drugega postopka
5. uvaja se pripravljalni in ukinja poravnalni narok
6. prekluzija pripravljalnih vlog do pripravljalnega naroka in prekluzija ugovorov pobotanja in zastaranja in nova izjema glede prekluzije: če dopustitev novih dejstev in dokazov ne bi zavlekla spora
7. vmesna sodba o neutemeljenosti ugovora zastaranja
8. pisna sodba s skrajšano obrazložitvijo
9. podaljšan rok za pritožbo
10. nova sodba prve stopnje na podlagi pritožbe
11. ukinja se dovoljena revizija
12. svetovalna mnenja vrhovnega sodišča
13. spremenjen (ugotovitveni) učinek zahteve za varstvo zakonitosti
14. obvestilo stranki, da pritožba nima možnosti za uspeh