CIVILNO - Ložina - ZIZ, družina, dedno, stvarno Flashcards
Kdaj je odločba izvršljiva?
Ko postane pravnomočna in preteče rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti (začne teči prvi naslednji dan po vročitvi).
Izvršbo dovoli sodišče tudi na podlagi nepravnomočne sodne odločbe, če pritožba ne zadrži njene izvršitve.
Katera so pravna sredstva po ZIZ?
- UGOVOR dolžnika zoper sklep o izvršbi (samo dolžnikovo sredstvo);
- PRITOŽBA (zoper sklep, izdan na prvi stopnji);
- pritožba zoper sklep o ugovoru (pritožba in ugovor ne zadržita postopka);
- REVIZIJA (zoper sklep, izdan na drugi stopnji, če se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne);
- OBNOVA postopka ni dovoljena;
- VRNITEV v prejšnje stanje - v izvršilnem postopku samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor;
- PRAVDA ali drug postopek za nedopustnost izvršbe (tožba ne zadrži izvršbe, niti izpolnitve obveznosti);
- ZAHTEVA za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe;
- predlog za ODLOG izvršbe (če bi nastala nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda);
- NASPROTNA izvršba - po izvršbi za vrnitev:
1. če je vmes poravnal terjatev;
2. če je bil izvršilni naslov odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega;
3. če je bil sklep o izvršbi razveljavljen ali spremenjen;
4. če je sodišče izvršbo izreklo za nedopustno;
5. če je upnik prejel preveč ali niso bile upoštevane omejitve (izvršba na plačo)
Kakšen mora biti ugovor proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine?
Obrazložen - dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi utemeljuje ugovor in predložiti dokaze.
Obrazložen je, kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo ali imajo pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za posledico zavrnitev zahtevka, če se izkažejo za resnična, in predloži dokaze zanje.
Da upnika ne pozna in z njim ni v razmerju načeloma zadostuje, razen če je očitno, da ni tako.
Kako se nadaljuje postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine?
Če je ugovor pravočasen (8 dni, oz. menica, ček - 3 dni) sodišče izda sklep, s katerim razveljavi sklep o izvršbi in nadaljuje postopek v pravdi (isto kot pri ugovoru zoper plačilni nalog).
Predlog za izvršbo pa se obravnava kot tožba.
Kakšne možnosti ima tretji v izvršbi?
Če verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje, lahko (do konca izvršilnega postopka) vloži OBRAZLOŽEN UGOVOR zoper sklep o izvršbi in zahteva, da sodišče izvršbo izreče za nedopustno.
Kaj je izločitvena tožba?
Če upnik ugovoru tretjega nasprotuje, sodišče ugovor zavrne, tretji pa lahko začne pravdo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
Izločitvena tožba ni dovoljena osebi z manj kot polovičnim solastninskim deležem na predmetu izvršbe:
- lahko pa pred vsemi upniki in stroški postopka zahteva izplačilo svojega deleža po prodaji stvari;
- lahko zahteva cenitev,
- lahko zahteva, da se ji stvar odstopi, če položi vrednost dolžnikovega deleža.
Če kdo izpodbija njegov delež, lahko s tožbo zoper upnika zahteva ugotovitev obstoja svojega deleža.
Kakšne so lahko nepravilnosti izvršbe?
Možne nepravilnosti:
- izvršba izven MEJA sklepa (o izvršbi);
- poplačilo upnika PRED pravnomočnostjo sklepa;
- nepravilnosti glede izvršilnih DEJANJ;
- se ne opravljajo ob DELAVNIKIH PODNEVI (samo če bi bilo nevarno odlašati, so lahko druge dni in ponoči);
- izvršilna dejanja v dolžnikovem STANOVANJU pa ni navzoč, niti njegov zastopnik ali odrasel član gospodinjstva in dve polnoletni priči;
- izvršitelj NASILNO odpre zaklenjen prostor (brez odredbe, dolžnika in prič);
- izvršba v prostoru PRAVNE OSEBE pa ni niti zastopnika/pooblaščene osebe niti dveh prič.
Kdo lahko zahteva odpravo nepravilnosti?
Stranka ali udeleženec v postopku lahko zahteva od sodišča z vlogo.
Kaj je evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov.? Kaj je namen?
Je potrdilo, ki spremlja sodbo, sodno poravnavo ali javno listino in ji omogoča, da kroži po EU - »evropski pravosodni potni list«.
NAMEN je omogočiti prost pretok sodb, poravnav in listin po EU, brez vmesnih postopkov pred priznanjem in izvršitvijo.
V katerih zadevah se (ne) uporablja evropski nalog za izvršbo?
Uporablja se za nesporne zahtevke v civilnih in gospodarskih zadevah ne glede na vrsto sodišča
Ne velja pa predvsem za davčne, carinske ali upravne zadeve ali odgovornost države za dejanja in opustitve dejanj pri izvajanju državne oblasti (“acta iure imperii”).
NE uporablja za:
- status ali pravno sposobnost fizičnih oseb, premoženjska razmerja iz ZZ, oporoke in dedovanja;
- insolvenčne postopke;
- socialno varnost;
- arbitražo.
Kdaj se zahtevek šteje za nespornega?
- dolžnik se je z njim izrecno strinjal (pripoznava, poravnava) ali v javni listini
- dolžnik mu ni ugovarjal
- dolžnik je sprva ugovarjal, nato pa ni bil navzoč in se je to štelo za tiho pripoznavo
Kaj je začasna odredba?
Je vrsta zavarovanja - sklep o začasni odredbi (med ali pred pravdnim ali drugim postopkom) ima učinek sklepa o izvršbi.
Sodišče lahko izda eno ali več začasnih odredb, dokler niso izpolnjeni pogoji za izvršbo.
Ni dopustna, če so podani pogoji za predhodno odredbo, s katero se da doseči enak namen.
Kakšni so pogoji za izdajo začasne odredbe pri denarni terjatvi?
- upnik izkaže verjetnost obstoja ali nastanka terjatve;
- izkaže verjetno nevarnost, da bo kasneje onemogočena ali precej otežena uveljavitev zaradi dolžnikovega skrivanja, odtujevanja, … razen, če bi dolžnik z odredbo imel le neznatno škodo;
- nevarnost se domneva, če je terjatev izven EU.
Kakšni so pogoji za izdajo začasne odredbe pri nedenarni terjatvi?
- upnik izkaže verjetnost obstoja ali nastanka terjatve;
- izkaže verjetno
1. nevarnost, da bo izvršitev onemogočena ali precej otežena ALI
2. da je potrebna za preprečitev uporabe sile ali nastanek težko nadomestljive škode ALI
3. da dolžnik ne bi trpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki jih pred odredbo trpi upnik. - nevarnost se domneva, če je terjatev izven EU.
Katere so vrste začasnih odredb za denarno terjatev?
- dolžnik ne sme razpolagati s premičninami
- dolžnik ne sme odtujiti ali obremeniti svoje nepremičnine ali stvarnih pravic
- dolžnikov dolžnik dolžniku ne sme izplačati terjatve ali mu izročiti stvari, dolžnik pa ne sprejeti stvari, izterjati terjatve, razpolagati z njimi, …
- nalog banki, da dolžniku prepreči izplačilo iz računa
- …
Katere so vrste začasnih odredb za nedenarno terjatev?
- prepoved odtujitve in obremenitve premičnin (register),
- prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin (ZK),
- prepoved dolžniku, da ne sme nič spremeniti na stvareh, na katere meri terjatev,
- dolžnikov dolžnik dolžniku ne sme izročiti stvari
- plačevanje nadomestila plače delavcu, dokler traja spor o nezakonitosti odpovedi
Kako je z varščino v primeru začasne odredbe?
Namesto začasne odredbe se lahko upnik strinja z VARŠČINO, sodišče ustavi postopek začasne odredbe.
Varščino lahko da tudi upnik, če npr. ne izkaže verjetnosti terjatve ali nevarnosti, le da v tem primeru sodišče vseeno izda začasno odredbo..
Kakšna so pravila, če je bila začasna odredba dana pred tožbo ali drugim postopkom?
Sodišče upniku določi, kakšno tožbo mora vložiti in rok ter ga opozori na posledice - odredba preneha, sodišče pa ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja.
Začasna odredba se lahko podaljša na upnikov predlog.
Če je bila začasna odredba neutemeljena ali je upnik ni upravičil, lahko dolžnik od upnika zahteva povrnitev škode.
Kakšna je razlika med zavarovalnimi in regulacijskimi odredbami?
- Namen zavarovalnih odredb je zavarovati možnost kasnejše izvršbe.
- Namen regulacijskih odredb pa je v varstvu stanja ali pravne sfere pred grozečim nasiljem ali nenadomestljivo škodo (da bi lahko sodno varstvo postalo brez pomena) - torej, da začasno uredi sporno pravno razmerje.
Katere so bistvene značilnosti postopkov po družinskem zakoniku?
To so nepravdni postopki, ki imajo svoje značilnosti:
- elastične norme;
- postopki za varstvo koristi otroka se lahko začnejo in vodijo po uradni dolžnosti (in sodišče mora storiti vse, da se zavarujejo njihove pravice - enako za duševno motene ali druge, ki ne morejo skrbeti zase);
- v njih je temeljno načelo OFICIALNOSTI (preiskovalno n.);
- ni tožba in stranke, ampak PREDLOG in UDELEŽENCI;
- širši koncept udeležbe v postopku;
- načeloma stranka ne rabi postaviti zahtevka oz. sodišče nanj ni vezano (še posebej glede otrok);
- izvajanje dokazov brez dokaznega sklepa;
- manj pomena načel ustnosti in neposrednosti;
- ni sporazuma o krajevni pristojnosti;
- ni mirovanja postopka (izjeme);
- umik predloga mogoč tudi po izdaji odločbe;
- ni sodb ampak SKLEPI;
- ni strogih prekluzij navajanja sklepov in dokazov, tudi v pritožbi;
- pravna sredstva pogosto nedevolutivna (včasih možno celo vložiti po roku);
- pravica do pravnega sredstva tudi, če ni sodeloval na prvi stopnji.
Kakšne so posebnosti v zakonskih sporih?
- sodišče po uradni dolžnosti skrbi za koristi otrok;
- ni vezano na postavljeni zahtevek, lahko ugotavlja tudi nenavajana dejstva;
- lahko postavi kolizijskega zastopnika;
- po uradni dolžnosti izda začasne odredbe o varstvu in preživljanju otrok in stikih;
- možna sodna poravnava, a se ne dovoli, če ni v korist otroka;
- v primeru razveze/razveljavitve sodišče po UD odloči tudi o otrocih (VV, preživljanje, stiki)
Kaj je poslovna sposobnost?
Kakšne vrste poznamo?
Kako jo pridobimo, izgubimo?
Je pravno priznana sposobnost izražati svojo poslovno voljo - nastanek, sprememba in prenehanje pravnih razmerij.
Pridobitev:
- POPOLNA: s polnoletnostjo, razen če je mladoletni postal roditelj ali sklenil zakonsko zvezo.
- DELNA: mladoletni med 15 in 18 letom (bistveni posli - dovoljenje staršev) in postavitev pod skrbništvo odrasle osebe.
- NESPOSOBNOST: otrok do 15 leta in osebe, ki so postavljene pod skrbništvo.
V kakšnih sporih se ugotavlja in izpodbija očetovstvo?
- V PATERNITETNIH - spori glede ugotavljanja ali izpodbijanja očetovstva ali materinstva.
- Oče otroka v zakonski zvezi je:
- mož matere,
- mož, umre in se otrok rodi v 300 dneh po smrti. - Če ni zakonske zveze:
- priznanje ali
- ugotovitev s sodno odločbo. - Če se mati ne strinja s priznanjem očetovstva (ali v 1 mesecu ne da izjave), se lahko pri sodišču vloži predlog v 1 ali največ v 5 letih po rojstvu otroka.
- Mati, domnevni oče ali tisti, ki velja za otrokovega očeta, lahko izpodbijajo očetovstvo, v enem letu od tedaj, ko so izvedeli za dvomljive okoliščine, otrok pa v petih letih (odkar lahko opravlja procesna dejanja).
Domnevni oče lahko hkrati zahteva ugotovitev svojega očetovstva (v enem letu od okoliščin).
Kako lahko oče prizna očetovstvo?
Oče lahko prizna očetovstvo:
- pri CSD,
- pred matičarjem,
- v javni listini ali
- v oporoki.
Prizna lahko le razsodna oseba, starejša od 15 let.
Strinjati se mora mati otroka in otrok, če je polnoleten.
Kaj je izven zakonska skupnost?
Zunajzakonska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska skupnost dveh oseb, ki nista sklenila zakonske zveze, in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna.
Izenačena z ZZ.
Kdaj se dokazuje zunajzakonska skupnost? Povej primer takega dokazovanja.
Dokazuje se, če je odločitev o pravici ali obveznosti odvisna od vprašanja obstoja skupnosti.
O tem se odloča v postopku za ugotovitev te pravice ali obveznosti, odločitev o tem vprašanju ima pravni učinek samo v stvari, v kateri je bilo to vprašanje rešeno (predhodno vprašanje - dejansko, vprašanje!).
Kaj je konstitutivni element ZZS? Kdaj je to relevantno?
Konstitutivni element zunajzakonske skupnosti je dalj časa trajajoča življenjska skupnost partnerjev. Če torej partnerja ne živita skupaj, ni ZZS (izjemoma, če obstajajo objektivni razlogi - npr študij, zaposlitev, varovanje bližnjih sorodnikov, nasilna ločenost, zdravstveni, starostni razlogi, …).
Sodna praksa: skupaj morata živeti vsaj tri leta ali eno leto, če imata otroka.
To je lahko relevantno v pravdi (skupno premoženje), v zapuščini, …
Oblikujte tožbeni zahtevek, če se v zapuščinskem postopku kot predhodno vprašanje pojavi vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti.
Gre za dejansko vprašanje, nikoli ni v izreku, ni mogoč ugotovitveni zahtevek na ugotovitev obstoja ZZS.
ZZS se ugotavlja le za potrebe predmetnega postopka, izrek odločbe pa se bo glasil enako kot če se ZZS sploh ne bi ugotavljala (“sodišče ugotovi, da je A dedič zapustnika”).
Kakšni so pogoji za sporazumno razvezo zakonske zveze?
PRED SODIŠČEM:
- če sta se sporazumela o VV, preživljanju otrok in stikih (mora biti v korist otrok);
- sta predložila NINZ o delitvi premoženja, o najemu skupnega stanovanja in preživljanju;
- pred okrožnim sodiščem v nepravdnem postopku.
PRED NOTARJEM:
- če nimata skupnih otrok, nad katerimi izvajata starševsko skrb;
- se sporazumeta o premoženju, najemu stanovanja in preživljanju (NINZ 1);
- skleneta sporazum o razvezi (NZ 2) - pravna podlaga za vpis v register, ZZ razvezana z dnem podpisa
Prenehanje zakonske zveze, na kakšen način preneha?
- z razvezo (sporazumna, pri notarju ali na predlog enega od zakoncev)
- z razveljavitvijo
- s smrtjo ali razglasitvijo enega zakonca za mrtvega
Kako je v primeru, ko vložita predlog za (sporazumno) razvezo in si eden izmed zakoncev premisli, kaj naredi sodišče?
Velja ZNP glede umika:
- predlagatelj lahko umakne predlog do izdaje odločbe prve stopnje,
- če pa je že izdana, pa do njene pravnomočnosti,
- če s tem ne krši pravic drugih udeležencev ali se strinjajo
- vsak lahko v 15 dneh predlaga nadaljevanje
- sodišče lahko v postopkih po UD kljub temu nadaljuje
Usoda postopka je tako v rokah drugega zakonca.
Včasih, ko je za zak. spore veljal ZPP se je postopek ustavil.
Kaj je skupno premoženje zakoncev?
- vse premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze in premoženje, pridobljeno na podlagi skupnega premoženja;
- od sklenitve ZZ dalje;
- to so npr. plača, avtorski honorarji, plačila na podlagi pogodb o delu;
- gre za skupno lastnino, deleži niso določeni;
- upravljata ga in z njim razpolagata skupno (ali se dogovorita drugače: da le eden npr. upravlja).
Kakšen režim premoženja zakoncev velja po zakonu?
Za zakonca velja zakoniti premoženjski režim (tj. režim skupnega premoženja), razen če se o vsebini premoženjskega režima dogovorita s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. V tem primeru velja za njiju pogodbeni premoženjski režim.
Ali lahko med sabo sklepata pogodbe?
Lahko, ampak morajo biti v notarskem zapisu.
Kako odgovarjata zakonca za obveznosti?
Za obveznosti pred ZZ (osebne obveznosti):
- odgovarja zakonec s posebnim premoženjem in svojim deležem na skupnem premoženju;
Za obveznosti, ki sta jih prevzela skupaj ali jih prevzame eden za tekoče potrebe družine:
- SOLIDARNO odgovarjata s svojim posebnim premoženjem in skupnim premoženjem
Kaj je posebno premoženje zakoncev?
Premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze.
Ostane njegova last, z njim samostojno razpolaga.
Tudi darila samo temu zakoncu v času ZZ, dediščine, ipd.
Kaj je pogodba o ureditvi premoženjsko pravnih razmerjih med zakoncema?
Novost DZ:
- dogovor o vsebini premoženjskega režima med njima;
- lahko uredita tudi druga premoženjska razmerja;
- vpiše se v register;
- morata drug drugega seznaniti s premoženjskim stanjem, sicer je pogodba izpodbojna,
- če ne določita načina (morebitne) delitve, se ta izvede po zakonu (po stanju ob podpisu pogodbe).
Kako in kdaj se razdeli skupno premoženje?
KDAJ: V primeru razveze ali med trajanjem ZZ na podlagi sporazuma ali na predlog enega zakonca (vsebuje tudi sporazum o obsegu skupnega premoženja).
KAKO:
1. Pred ugotavljanjem deleža vsakega od njiju na skupnem premoženju, se ugotovijo dolgovi in terjatve glede tega premoženja.
2. O višini deležev se lahko dogovorita ali določi sodišče.
3. Pri delitvi se šteje, da sta deleža ENAKA, lahko pa dokazujeta da sta prispevala v različnem deležu (razlika mora biti znatna)
4. V sporu sodišče upošteva vse okoliščine (dohodke, pomoč, vzgojo, gospodinjska dela, skrb za dom, premoženje, …).
5. Ko so deleži določeni, se lahko dogovorita o NAČINU delitve (možno je tudi solastništvo).
6. Če dogovora o načinu ni, sodišče deli po pravilih o delitvi skupnega premoženja (nepravdni postopek, fizična in civilna delitev).
7. Če je spor o predmetu ali velikosti deležev - PRAVDA (sodišče napoti tistega, katerega pravico šteje za manj verjetno - če je ne sproži v roku, odloči sodišče samo).
Kaj, če en zakonec brez soglasja drugega razpolaga z delom skupnega premoženja?
Zakonec NE MORE razpolagati s svojim nedoločenim deležem na skupnem premoženju s pravnimi posli med živimi, zlasti ga ne more odsvojiti ali obremeniti.
Če sam razpolaga s premičnino manjše vrednosti ali opravlja pravne posle rednega upravljanja premoženja, se šteje, da ima soglasje drugega zakonca. Če ne, sodna praksa pravi, da je tak pravni posel IZPODBOJEN.
Lahko se pa dogovorita tudi o drugačnem kot skupnem upravljanju.
Kako na delitev premoženja med zakoncema vpliva dejstvo, da je samo eden vpisan v zemljiško knjigo?
Tisti, ki ni vpisan, mora predlagati postopek, da se ugotovi, da je tudi lastnik oz. da sodi nepremičnina v skupno premoženje.
Lahko upnik enega od njiju zahteva delitev?
Upnik lahko na podlagi pravnomočne sodbe zahteva, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju in nato zahteva izvršbo na ta delež.
Začasne odredbe v družinskih sporih med starši in otroki? Kdaj jih lahko sodišče izda po Družinskem zakoniku?
- V poštev pridejo regulacijske odredbe, kar je uvedlo Ustavno sodišče (Up-410/01).
- Začasna odredba je eden od ukrepov varstva koristi otroka (če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen), npr. odredba o:
- odvzemu otroka staršem in namestitev k drugi osebi, v krizni center, v rejništvo ali v zavod;
- o vstopu v stanovanje, proti volji staršev;
- o načinu izvajanja, prepovedi ali omejitvi stikov;
- o vzgoji in varstvu;
- o preživljanju;
- o prepovedi prehoda državne meje;
- o izselitvi nasilnega člana iz skupnega stanovanja;
- o prepovedi približevanja otroku;
- o zavarovanju na premoženju staršev ali otroka;
- o zdravniškem pregledu ali zdravljenju. - Če je bila odredba izdana pred postopkom v starševskih sporih, mora biti ta uveden v sedmih dneh, če ne sodišče ustavi postopek in po potrebi razveljavi dejanja.
- Po vsebini gre za regulacijske odredbe, saj je njihov namen UREDITEV STANJA in preprečitev NASILJA/OGROŽANJA otroka.
- Osnovni vodili sta vedno KORIST OTROKA in NUJNOST.
Dedovanje, prvi dedni red.
- zapustnikov zakonec (ali ZZP)
- potomci (in posvojenci)
- Dedujejo PRED vsemi drugimi po ENAKIH delih.
- Velja VSTOPNA PRAVICA potomcev (če jih nima priraste k drugim dedičem):
- če je kateri umrl ali
- ne deduje iz drugega razloga. - POVEČANJE DELEŽA:
- če zakonec nima sredstev za življenje, lahko na zahtevo dobi več od potomcev (na račun vseh ali nekaterih), lahko celo vso zapuščino, če je tako majhna;
- isto lahko zahtevajo potomci proti zakoncu ali drugim dedičem;
- pri tem sodišče upošteva vse okoliščine (premoženjske razmere, pridobitno sposobnost, vrednost zapuščine).
