UMSKE SPOSOBNOSTI IN UČENJE Flashcards
Na osnovi katerih kriterijev je Gardner prišel do izbora 8-ih vrst inteligentnosti? (navedite vsaj dva)
Gardner trdi, da je človek v evoluciji razvil več različnih inteligenc. Dokaze je iskal na nevrofiološkem, medkulturnem in razvojnopsihološkem in v medkulturnem področju.
KRITERIJI ZA IZBOR INTELIGENTNOSTI:
- sposobnost je moč osamiti
- določitev evolucijske zgodovine
- obstoj izjemnih posameznikov
Katero od teh osmih inteligentnosti v šoli danes močno upoštevamo in razvijamo? Katero pa zanemarjamo?
Danes naj bi premočno prevladovale razvijanje logično – matematične in delno še jezikovne inteligence. V šoli dajejo prevelik pomen testitanju in kvantifikaciji znanja. Pomen telesne, glasbene in medosebne inteligence se je zmanjšal in prenesel na izvenšolske dejavnosti, kar pa naši civilizaciji ne koristi, daj vedno bolj potrebujemo ljudi z uravnoteženo kombinacijo različnih sposobnosti.
Navedite eno od osmih inteligentnosti po Gardnerju in konkreten primer njene ustrezne uporabe pri obravnavi določene učne snovi.
Glasbena inteligentnost: lahko uporablja rime za memoriranje kakšnih pomembnih informacij, zlogi,…
Ostalih sedem: jezikovna, logično – matematična, prostorska, telesno-gibalna, medosebna, (znotraj)osebna, naturalistična.
Od katerih dejavnikov je odvisna hitrost upadanja umskih sposobnosti s starostjo? Navedite vsaj dva:
Ugotovili so, da s starostjo upade predvsem hitrost, ne pa toliko moč mentalnega reagiranja; da se starejši v primerjavi z mlajšimi slabše odrežejo predvsem pri nalogah, ki terjajo hitre odgovore. Na drugi strani pa so starejši ljudje boljši pri reševanju življenjskih in poklicnih problemov, o katerih imajo več izkušenj, saj gledajo širše in upoštevajo več okoliščin.
Hitrost upadanja različnih sposobnosti je odvisna od stopnje izobrazbe in zahtevnosti poklica, ki ga oseba opravlja, od ravni doseženih sposobnosti; od intelektualne aktivnosti in vaje. Na sposobnosti pa negativno vplivajo razna bolezenska stanja in poškodbe, ki prizadenejo možganovino.
Navedite en argument in protiargument, da imamo eno temeljno inteligentno sposobnost?
Argument: faktorji se med seboj prepletajo. Najbolj učinkoviti smo, če delujeta obe hemisferi možganov.
Protiargument: na enem področju smo boljši, na drugem slabši.
Navedite konkretna primera za zaznavni in spoznavni stil ter predloge, kako naj ju učitelj upošteva pri pouku?
Zaznavni stil (vidni, slušni, kinestetični): vizualni stil; ukrepi: pri pouku naj ne samo opisuje npr. pojave, ampak naj jih tudi pokaže (slika, maketa, itd.), pri pisanju na tablo naj uporablja različne barve (spodbuja tudi učence, da si oni isto barvno zapisujejo), naj pojav, osebo tudi narišejo.
Spoznavni stil (impulzivnost - refleksivnost; kognitivni tempo); ukrepi: za impulzivne otroke jih lahko naučiš uspešne strategije reševanja problemov, poudarjati njihove “močne” plati, ko učitelj vpraša razred naj počaka nekaj časa.
Za kateri učni stil (po Kolbu) je značilno, da mu zelo ustrezajo terenske vaje, menjavanje obdobij prakse in študija, študije primerov in pdb.? Utemeljite.
Nisem ziher med divergentnem učnem stilu ali pa konvergentni učni stil.
Pri konvergentnem učnem stilu je prisotno akbstraktno razmišljanje in aktivno preizkušanje, eksperimentiranje. Moč ljudi s tem stilom je v reševanju zaprtih problemov, v praktičnem odločanju na osnovi neposredne aplikacije idej oz. modelov. Najbolje rešujejo naloge oz. probleme z enim samim pravilnim ali najboljšim odgovorom oz. rešitvijo. Rajši rešujejo tehnične naloge kot take, pri katerih imajo opravka z ljudmi. Velikokrat nadzorujejo svoja čustva.
Pri divergentnem učnem stilu je značilno kombiniranje konkretne izkušnje in razmišljujočega opazovanja. Največja moč tega stila je v fantaziji, v iskanju smisla in vrednot. Taka oseba zna gledati na konkretne situacije iz različnih zornih kotov in številne odnose povezovati v smiselno celoto. Prilagaja se z opazovanjem in ne z akcijo. Dobro se znajdejo v situacijah, v katerih gre za ustvarjanje npvih, raznolikih idej. Zanimajo se za druge ljudi in se znajo prepustiti čustvom in domišljiji.
Pri asimilativnem učnem stilu prevladuje nagnjenost k abstraktnemu razmišljanju in premišljenemu opazovanju. Največja moč teh posameznikov je v induktivnem sklepanju in ustvarjanju teoretičnih modelov iz danih idej in opažanj. Usmerjeni so v ideje in abstraktne pojme in jih bodo presojali glede na logično zgradbo in točnost, ne pa na njihovo uporabnost. Tipični predstavniki: naravoslovni znanstveniki, matematiki.
Pri akomodativnem učnem stilu sta poudarjena konkretna izkužnja in aktivno preizkušanje idej. Taki posamezniki želijo izpeljati načrte v konkretni situaciji, v katerih se morajo prilagajati spreminjajočim se okoliščinam. Iščejo priložnost za tveganje in akcijo. Če prvotno zamišljeni načrti ne ustrezajo več, iščejo rešitve v konkretnih situacijah in ne v teoriji. Takšne osebe rešujejo probleme na intuitiven način.
Kakšen pristop - stil k učenju (študiju) je v skladu z raziskavami značilen za študente z:
a) Reproduktivno učno usmerjenostjo
b) Usmerjenostjo v osebni smisel:
a) impulzivni stil učenja, kognitivna kompleksnost
b) refleksivni stil učenja, enostavnost
Kaj je učni stil?
Učni stil je soroden pojem stilu spoznavanja (trajne posebnosti posameznika v tem, kako sprejema, ohranja, predeluje informacije ter na njihovi osnovi rešuje probleme), le da je nekoliko širši in zajema tudi tipične strategije učenja pa tudi cilje in pojmovanja učenja.
O katerih štirih učnih stilih govorimo na osnovi Kolbove teorije izkustvenega učenja?
Kolb logično gradi svoj model učnih stilov na pojmovanju izkustvenega učenja. Vsako kakovostno učenje naj bi povezovalo štiri pole, ki nastanejo s kombinacijo obeh dimenzij učenja: dimenzija konkretne izkušnje na eni in abstraktne konceptualizacije na drugi strani ter dimenzija razmišljujočega opazovanja in aktivnega poseganja – eksperimentiranja.
Kombinacija dveh močnih modelitet opredeli značilen stil učenja, ki je lahko akomodativen, asimilativen, divergenten ali konvergenten. Akomodativen: izvaja načrte, se prilagaja okoliščinam, usmerjen v akcijo, zmožen tvegati. Asimilativen stil: interes za teorijo, gradnja teoretskih modelov, povezovanje idej, induktivno sklepanje. Konvergentni stil: aplicira ideje v praksi, rešuje probleme z enim odgovorom, želi gotovost, deduktivno mišljenje. Divergentni stil: ustvarja nove ideje, miselno prožen, presoja z različnih vidikov, upošteva čustva, fantazije, interes za ljudi.
3 komponente, vrste mišljenja po Sternbergu
Analitično, ustvarjalno in praktično mišljenje.
