ČUSTVENO - OSEBNOSTNI DEJAVNIKI UČENJA Flashcards
Navedite enega od dejavnikov oblikovanja akademske samopodobe in obrazložite njegov vpliv (tako v pozitivnem kot negativnem).
Akademski pojem o sebi, ki se nato dalje deli na pojem o sebi pri jezikih, naravoslovju, tehniki, družboslovju in nato pri posameznih predmetih.
učenec naj ima vsaj na enem področju “oporne” točke, na njih razvija dobro samopodobo, ki mu pomaga prebroditi posledice nizkega šolskega samovrednotenja.
Od česa je odvisno ali bo učenec vzel situacijo kot izziv ali kot grožnjo?
H globjem razumevanju dinamike doživljanja in razvnanja v stresni situaciji nam pomaga t. i. transakcijska teorija, ki razlaga posameznikovo odločanje za ravnanje v stresni situaciji kot rezultat ravnotežja med primarno in sekundarno oceno stresne situacije. V procesu primarne ocene ugotovimo, koliko je dani cilj za nas pomemben in privlačen. Kakšen je dobiček, če ga dosežemo, oz. izguba, če se mu ne odrečemo. Sekundarna ocena pa pove, ali imamo zadostne vire (sposobnosti, strategije). Rezultat tehtanja primarne in sekundarne ocene odloči, ali situacijo vidimo predvsem kot izziv ali kot grožnjo. Če situacijo ocenimo kot izziv, bomo napeli vse sile, da jo obvladamo; če pa je ogrožujoča, bo naše ravnanje usmerjeno v preprečevanje izgube in v ohranjanje samospoštovanja. Od tega je odvisen izbor načina spoprijemanja s stresom in njegovega obvladovanja.
3 sestavine vsakega čustva + primeri
Čustva imajo vedno 3 sestavine: fiziološko, spoznanvno, vedenjsko. Pri strahu so fiziološke hitrejši utrip srca, potenje, jecljanje, tiki, pri spoznavnih imamo občutek ogroženosti in pri vedenjskih je to priprava na beg ali spopad z nevarnostjo. Ko strah izgine pojenjajo tudi reakcije.
2 načina, kako učitelj lahko ravna z anksioznimi učenci, da bo zmanjšal njegovo stisko?
Anksioznost je razmeroma trajen občutek tesnobe, zaskrbljenosti, nelagodja, napetost, ki ga človek nosi s seboj, četudi ni neposredno ogrožen. Gre za trajnejšo osebnostno potezo, ki jo povezujejo z okrnjenim samospoštovanjem. Anksiozen človek s seboj stalno nosi določeno mero napetosti, vzburjenja, zato ga dodana napetost prej vrže iz tira kot neanksiozno osebo.
Poleg primerne priprave, jim koristi in olajša težave tudi učiteljevo navodilo na začetku pisanja kontrolne naloge ali testa, če je pomirjujoče in usmerjeno v samo nalogo, ne pa v vrednotenje, npr. kako pomembna bo ocena, kako se bo določala. Ugoden vpliv ima tudi razmeroma sproščeno vzdušje v razredu. Anksiozne učence raje sprašujemo v klopi kot pred tablo. Močno anksiozni učenci naj bi bili deležni tudi individualne obravnave s strani šolske ali zunajšolske svetovalne službe.
Kateri dve vrsti anksioznosti se pojavlja v šolski situaciji?
Tudi pri anksioznosti kot pri strahu ločimo storilnostno ali tesno in socialno anksioznost. Storilnostna ali testna anksioznost se kaže predvsem v situaciji preverjanje znanja, dosežkov. Posameznik jo občuti kot ogrožujočo in običajno negativno vpliva na njegovo učinkovitost, saj blokira v nalogo usmerjeno pozornost in priklic ter predelavo informacij.
Počutje in uspešnost v šoli ogroža poleg storilnostne tudi socialna anksioznost, tj. občutek ogroženosti v resničnih ali zamišljenih socialnih situacijah, vezanih na tako ali drugačno vrednotenje. Izrazito socialno anksiozni učenci imajo raje pisno ocenjevanje.
Navedite dva ukrepa, s katerima bi anksioznemu učencu pomagali, da pri preverjanju pokaže svoje znanje?
Odnos med anksioznostjo in učno uspešnostjo je večsmeren in sestavljen. Če imajo visoko anksiozni posamezniki hkrati tudi visoke aspiracije in nadpovprečne sposobnosti ter tudi učinkovite učne strategije, so lahko dokaj učno uspešni. Sicer pa so dobri predvsem pri rutinskih, avtomatiziranih nalogah in v situacijah brez časovnih in drugih pritiskov.
Nalogo bolje rešujejo doma, kot pa če jih morajo dokončati v šoli pod časovnim pritiskom.
Razlika med samopodobo in samospoštovanjem.
Samopodoba je splet pojmov, predstav, sodb, prepričanj o sebi, kot jih »vidii« oz. zaznava jaz. Samospoštovanje pa zajema vrednostne sodbe o sebi.
Pozitivni in negativni vpliv na samopodobo pri selekcionirnem pouk, če je otrok razvrščen v slabšo skupino.
Učenci že zelo zgodaj opazijo razlike v pričakovanjih, ki jih učitelji gojijo do učencev različnih sposobnosti in v tem, kako različno jih obravnavajo med poukom. Raziskave so pokazale, da če otroke razporedimo v nivojski pouk običajno negativno vpliva na motivacijo in samopodobo učencev, uvrščenih v manj sposobne skupine. + v homogenih skupinah učenci, ki so uvrščeni v manj sposobne skupine ne bodo imeli toliko konkurence.
Bistvene razlike med anksioznostjo in strahom.
Strah predstavlja normalno čustveno reakcijo na realno zaznano nevarnost oz. ogroženost. V situaciji ogroženosti mobiliziramo energijo za varovanje organizma. Anksioznost pa je razmoroma trajen občutek tesnobe, zaskrbljenosti, nelagodja, napetosti, ki ga človek nosi s seboj, četudi ni neposredno ogrožen.
