MOTIVACIJA IN UČENJE Flashcards
Kateri so glavni viri notranje učne motivacije? Kako prepoznamo notranje motiviranega učenca?
Pri notranji motivaciji je cilj delovanje v dejavnosti sami, vir podkrepitve pa je v nas. Glavni viri notranje učne motivacije so:
• Radovednost in interes: motiv radovednosti je težnja po spoznanju novega, neznanega, radovednost se vzbudi ob novih, nenavadnih dogodkih, ob neskladju s pričakovanji, ob presenečenjih. O notranji motivaciji v najčistejši obliki lahko govorimo, kadar se učimo zaradi interesa za določeno stvar, osebni interes so razmeroma trajne pozitivne usmerjenosti do posameznih področij, ki se začno razvijati že zgodaj.
• Vrednote in motivacija: za učenje in lotvanje nalog pa ni pomemben le interes, ampak tudi to, kako učenec to vrednoti in koliko mu to pomeni.
• Pomen ciljev in aspiracij: jasni učni cilji so pomemben vir motivacije, zlasti če si to zastavimo sami. Cilji obvladovanja vodijo do kakovostnejšega in vztrajnejšega učenja kot cilji, usmerjeni v dosežke.
Notranjo motivacijo lahko opazimo pri učencu, ki je radoveden, torej, da pri pouku veliko sprašuje, opiše nam nekaj kar že ve o tej temi (prepoznavanje teme), do druge ure pouka (naslednji dan) vidimo resen napredek pri določeni temi, vidimo da temo obvlada, sprašuje nas o nadgradnji tega področja.
Kako bi skušali spodbuditi učence k pisanju domačih nalog na osnovi Glasserjeve teorije izbire?
V zadnjem času je na pojmovanje in razvijanje notranje motivacije pri posamezniku, v razredu in v šoli kot celoti pomembno vplivala teorija izbire, ki je izšla iz klinično terapevtskih izkušenj. Glasser meni, da se moramo naučiti prevzeti kontrolo nad svojim življenjem in to naučiti tudi otroke. S tem bi se razrešili problemi zunanje prisile k učenju tako na ravni posameznega učena kot tudi razreda in celotnih šol.
Otroke je treba naučiti zavestno izbirati dejavnosti, ki jim omogočajo zadovoljevanje osnovnih potreb. Po teoriji izbire so to: potreba po preživetju, po pripadnosti, po moči in vplivu, po svobodi in po zabavi.
Na osnovi vsaj dveh vidikov pojasnite razliko med poloma notranje in zunanje motivacije.
Za razumevanje in spodbujanje učne motivacije je najpomembnejše, kako razrešujemo dilemo in odnos med zunanjo in notranjo motivacijo za učenje. O zunanji motivaciji govorimo, kadar se učimo zaradi zunanjih posledic, ki niso nujen sestavni del same dejavnosti, torej učenja; kadar cilj ni v dejavnosti, ampak zunaj nje, v določeni posledici (oceni, da nekomu ustrežemo, da se izgnemo graji). Učenje je tako torej le sredstvo za doseganje pozitivnih in izogibanje negativnim posledicam. Zunanja motivacija običajno ni trajna. Pogosto je povezana s pritiski in z napetostjo. Pri notranji motivaciji je cilj delovanja v sami dejavnosti, vir podkrepitve pa je v nas; želimo razviti svoje sposobnosti, doseči nekaj, kar nas zanima, nekaj novega spoznati in razumeti. Proces je pogosto pomembnejši od rezultata in je že sam po sebi vir zadovoljstva. Prednost notranje motivacije je v zadovoljstvu pa tudi v njeni trajnosti, v kakovostnejši dejavnosti ter boljših rezultatov. Povezana je s spontanostjo, z ustvarjalnostjo, užitkom in širjenjem interesov.
Čemu pripisuješ glavni vzrok za svoj zadnji učni ne/uspeh. Analiziraj v skladu s tremi dimenzijami po atribucijski teoriji.
Teorija pripisovanja ali atribucije razlaga verovanja o vzročnih povezavah in vpliv takih verovanj na čustvovanje in nadaljevanje ravnanje. Vzrok za izpitni neuspeh lahko iščemo v zelo težkem predmetu, v tem, da za predmet nimamo posebnih sposobnosti, da smo se na dan preizkušnje slabo počutili. V glavnem lahko vzroke za (ne)usoeh razvrstimo na naslednje tri dimenzije:
• Stalnost: na stalne in spremenljive
• Lokacijo: na tiste zunaj in znotraj nas
• Možnost vplivanja: na tiste, na katere lahko ali ne moremo sami vplivati
Obstajajo dva osnovna vzorca pripisovanja:
• Prepričanje v osebno kontrolo ali notranji lokus kontrole – »uspeh je stvar mojih sposobnosti, predvsem zadostnega napora.«
• Verovanje, da sem nemočen, da ne morem bistveno vplivati na rezultate, ki jih dosegam.
Razložite, zakaj ne drži trditev “učitelj motivira učence”?
Učitelj ne more povzročiti učenčeve motivacije. S svojim ravnanjem lahko vpliva in povečuje verjetnost, da se bo učenec odzval v skladu z njegovo željo, vendar dejansko vedenje v učni situaciji izbere in uravnava učenec sam, čeprav ne vedno premišljeno in povsem zavestno.
Teza o motivaciji, ki je tipična za kognitiven teoretski pogled.
Motivacija je stanje spoznavnega in čustvenega vzburjenja, ki vodi do zavestne odločitve za ravnanje (učenje) in sproži obdobje vztrajnega intelektualnega in fizičnega napora, da bi dosegli zastavljene cilje.
Kaj je značilno za študijsko usmerjenost v osebni smisel (motivacija, pristop - Entwistle)?
Kaj pa za storilnostno motivacijo?
Za študijsko usmerjenost v osebni smisel je pomembno, ali se čutimo kos nalogam in ali v njih vidimo smisel. Kar če vidimo usmerjenost v osebni smisel bo motivacija notanja, kar povezuje stil učenja ki je globinski kar pripelje do dobrih učnih rezultatov: to je globje razumevanje snovi in reševanja problemov. Gre torej za povezanost med učno usmerjenost, motivacijo, pristopom in učnimi rezultati.
Storilnostna motivacija je pričakovanje, da bomo našli zadovoljstvo v obvladovanju zahtevnih dejavnosti, pri katerih se učinek meri in uspeh ni vnaprej zagotovljen, in ki vsebujejo tudi element tveganja.
Kako velik poudarek na učnih rezultatih vpliva na učno motivacijo?
Prevelik poudarek na učenju za ocene niža kakovost učne aktivnosti. S tem, ko se niža kakovost učne aktivnosti smo bolj usmerjeni v reprodukcijo in memoriranje podatkov.
PPZZ - izberi dva in pojasni kako ju učitelj upošteva pri spodbujanju motivacije učencem.
Pozornost, pomembnost, zaupanje, zadovoljstvo.
POZORNOST - uporaba novosti, presenečenja; zanimivi problemi, raznolikost pri pouku.
ZAUPANJE (v lastne zmožnosti) - jasni cilji, možnost kontrole med lastnim učenjem, prava mera pomoči, podrobne povratne informacije.
