SOCIALNO - PSIHOLOŠKI DEJAVNIKI UČENJA Flashcards
Drugi postulat o komunikaciji po Watzlawicku pravi: “Vsaka komunikacija ima ______ in _____ vidik.”
Vsebinski in odnosni vidik
V čem se sodelovalno učenje predvsem razlikuje od običajnega skupinskega pouka?
O sodelovalnem učenju govorimo takrat, kadar učenci delajo v manjših skupinah z namenom, da bi dosegli skupen cilj. Delo je organizirano tako, da vsak član doseže maksimalen učni učinek in hkrati pomaga drugim, da tudi oni dosežejo kar najve. Osrednje mesto pri temu ima interakcija v skupini.
- Dvodimenzionalni model učiteljevega komunikacijskega stila po Wubbelsu vsebuje dimenzijo BLIŽINE, ki jo opredeljujeta pola »sodelovanje« in »nasprotovanje ter dimenzijo: ________ s poloma __________ na eni in __________ na drugi strani.
Dimenzija bližine se ukvarja s stopnjo sodelovanja med posamezniki v interakciji. Bližina zajema na eni strani pol nasprotovanja, na drugi strani pol sodelovanja. Učitelj, ki nasprotuje, učenca drži v določeni distanci do sebe, ga kritizira, ga kaznuje. Učitelj, ki je na polu sodelovanja, pa z učenci sodeluje, ima z njimi odprt odnos, zanima ga učenčevo mnenje.
Dimenzija vpliva proučuje, kdo je v interakciji med učiteljem in učencem v nad- oziroma podrejenem položaju, kdo vpliva na interakcijo, jo nadzoruje ter kako pogosto to izvaja. Na eni strani imamo dominantnost, na drugi podredljivost. Dominanten je tisti učitelj, ki interakcijo začenja, jo nadzoruje, postavlja pravila in uveljavlja svojo kontrolo. Podredljiv pa je tak učitelj, ki daje učencu svobodo, sprejema njegove pobude. Tako so učenci tisti, ki vodijo interakcije v razredu.
Opišite eno izmed pomembnih učiteljevih komunikacijskih spretnosti.
Komunikacijske spretnosti delimo na spretnosti oddajanja in sprejemanja informacij. Učitelj kot posredovalec informacij: pride v poštev v krajši razlagi ali pojasnjevanju in tudi daljšem predavanju (mora biti jazen, uskladiti mora besedno in nebesedno komunikacijo). Učitelj kot spraševalec: da zna učitelj z ustreznimi vprašanjami sproti preverjati, ali so učenci snov zares razumeli. Učitelj kot poslušalec in svetovalec: aktivno poslušanje pomeni, da se učitelj vživi v učenca in da mu s svojim odzivom pokaže da razume njihovo sporočilo ne le površinsko, ampak tudi v vidika učenčeve perspektive. Učitelj kot vzdrževalev discipline: stalna prisotnost, preklapljanje, tempo, gladkost dogajanja. Učitelj kot reševalec konfliktov.
Kdaj lahko učitelj uporablja JAZ sporočila?
Hitro in jasno povejo navodila in razdelijo v skupine. To je prava umetnost in v tem smislu asertivnosti da vidim kaj se dogaja, usmerim pogled v to. Ne smemo ignorirati – tam se zadržiš s pogledom. Ko ni učinka z asertivnostjo stopnjuješ – tukaj so tudi JAZ SPOROČILO – tri dele: konkreten opis vodenja, posledica zame, občutenje oz. čustva. »Če klepetate, ne morem končati svoje razlage in to me raburi.« - primer JAZ SPOROČILA. Pri posledici moramo paziti – kako vpliva to name in ne na npr. učence. Če učenec ni naredil naloge, to ni moj problem, ampak njegov.
V medsebojni komunikaciji smo običajno pozorni na vsebino, morali pa bi biti pozorni vsaj še na….? (spomni se na 4 ušesa)
Vsaka komunikacija vsebuje štiri vidike, tako da bi za njeno popolno dojemanje potrebovali »štiri« ušesa: Kdo si?, Kaj mi sporočaš?, Kakšen je najin odnos?, Kaj želiš od mene?.
- Navedite eno od pomembnih komunikacijskih sposobnosti, ki jih mora obvladati učitelj in utemeljite njen pomen?
Poznamo 5 komunikacijskih sposobnosti, ki naj bi jih obvladoval učitelj: posredovalec informacij, spraševalec, poslušalec in svetovalec, vzdrževalec discipline in reševalec konfliktov.
POSREDOVALEC (povratnih) INFORMACIJ: jasnost, miselno aktiviranje … – to je treba znati, dodati tudi miselno aktiviranje (da izzoveš). Mora biti jasna, če ne komunikacija ni uspešna. (ponovimo: kdaj je komunikacija uspešna – da sprejmeš sporočilo kot posrdovalec želi, da sprejmeš). Ključno, da občutke izražamo kot občutke, misli, mnenje kot mnenje, zaznavanje kot zaznavanja, opažanja (neprimerna komunikacija: »Vidim, da me sovražiš.« - tega ne moreš videti, občutiš pa lahko). Večina učiteljev to še kar obvlada (v tem je dobra).
SPRAŠEVALEC: kakovost? Ključno je v sistemu postavljanje kakovostnih vprašanj. Pomembno je, da si učenci začnejo postavljat vprašanje. Učitelj ni to, da ne postavijo vprašanj, delež razlage učitelja ogromen, učitelji postavljajo ogromno vprašanj, ampak so dostikrat zaprta vprašanja in ki bi aktivirala in spodbudila učence k razmisleku. Pomanjkanje teh situacij, ki morajo dejansko učenci najti odgovore na vprašanja.
POSLUŠALEC IN SVETOVALEC: aktivno poslušanje … zelo šepamo tukaj, skušati razumeti in poslušati, kaj nam ma učenec sporočit, da veš kje se moraš ustavit, kakšne učne naloge jim dati, da bi prišli skozi pozitivno. To je ključna kvaliteta. Razumeti. Umetnost biti empatičen – kadar se empatičen pri osebi, ki nima enakih vrednost, nima enakega mišljenja,… (empatičnost – zelo težka naloga učitelja). Ključna značilnost aktivnega poslušanja: parafraziranje (veliko dobrih funkcij, preverjamo ali dobro razumemo ali ne, omogočati iskanje). Ključno je, da sam prevzame odgovornost in sam najde rešitev svetovalno delo. V učnem pogovru je dosti podobno, parafraziranje (»Kaj mislite ostali«, »Če te razumem tako, kako je potem to tako«). Zelo dobra knjiga: MOČ UČNEGA POGOVORA.
VZDRŽEVALEC DISCIPLINE: asertivna disciplina – kdaj biti aktiven poslušalec, skušati razumet učence, ampak seveda moramo imeti nek red in pravila, neko discipilno in to je tudi ubistvu naša naloga. Za učitelje, ki to zelo dobro obvladajo je za njih značilna stalna prisotnost (zabeleži hitro vsa dogajanja, ki se dogajajo v razredu). Je lahko tudi zelo stresni poklic – kdaj mora odreagirat, kaj ne sme spustiti. Zelo hitro preklaplanje, tempo (ni nobene zgune, racionalne potrate časa) eni učitelji znajo zelo gladko izpeljati. Hitro in jasno povejo navodila in razdelijo v skupine. To je prava umetnost in v tem smislu asertivnosti da vidim kaj se dogaja, usmerim pogled v to. Ne smemo ignorirati – tam se zadržiš s pogledom. Ko ni učinka z asertivnostjo stopnjuješ – tukaj so tudi JAZ SPOROČILO.
REŠEVALEC KONFLIKTOV: kdo ima problem?, poslušanje in JAZ sporočila – vedno pridejo nestrinjanja
a. Vrste konfliktov:
i. Povezan z vsebino
ii. Povezan s postopki
iii. Medsebojni konflikti (različna metoda reševanja). Prva metoda: učitelj je zmagovalec: jaz mam prav in tako tudi bo. Druga metoda: učenec je zmagovalec: vse popusti, naredite tako kot vi želite. Tretja metoda: lahko najdemo skupaj rešitev, kaj je najboljše narediti. V konflikte gremo premalo zavestno, preveč impulzivno. Eni se preveč strinjajo, drugi se umaknejo, eni grejo pa takoj v napad. Različne vzorce imamo – različni vzorci so lahko ustrezni.
b. V konfliktnih situacijah nas zanimajo dve stvari – cilj (kaj hočem doseč), koliko je meni moj cilj pomemben in odnos, koliko mi je odnos pomemben in temu nato prilagajam strategijo. Cilj ni toliko pomemben, če sem lahko zadovoljen z drugim ciljem. Da se odpovedat svojem mnenju, da vzdržujemo odnose to ni prav!
2 razloga za in proti tekmovalnemu učenju
PROTI: Tekmovanje motivira predvsem tiste učence, ki menijo, da imajo vsaj teoretično možnost za uspeh, torej tiste, ki imajo pozitivne izkušnje in/ali visok pojem o lastni sposobnosti. ZA: Krajša tekmovanja med poukom v razredu ali med razredi so lahko osvežilna sprememba, ki poveča zanimanje in napor.
Ampak v vsakem primeru spada tekmovanje med sredstva zunanje motivacije.
Teorija situacijskega vodenja
PODPORNI STIL - skrbimo za medsebojne odnose, malo skrbimo za vsebino. Lahko pustimo, da sami delajo naprej.
DELEGATSKI STIL - postavimo okoliščine, namen tega je to in to, kaj je tisto kar hočemo doseči je zelo odprto, svoboda. Kadar so učenci zelo angažirani in kadar imajo jasne cilje - takrat je pretiran nadzora kontra produktivno, da jih nadzorujemo.
INŠTUKTORSKI STIL - najbolj ziher, sledimo za nalogo, direktivnost, pa za odnose in podpore poskrbimo. Smo potrpežljivi , kaj delajo učenci, jih podpreti. Naloga je zelo pomembna in vprašanje je, če imajo učenci res dovolj informacij, da naredijo nalogo. Hkrati skrbimo za motivacijo.
DIREKTIVNI STIL - naloga mi je bolj pomembna kot to, da jih podprem. to in to morate narediti.
Kako naj učitelj prepozna svojo mikrosocialno strukturo razreda?
Z sociometričnimi tehnikami. Učencem zastavi vprašanje npr. S kom bi se najraje učil?, S kom bi šli najraje na izlet?.
s tem si lahko pomaga vključiti tudi učence, ki niso tako spretni v komunikaciji, niso tako priljubljeni,…
