Spletno gostovanje Flashcards
Pojasnite izraze spletni strežnik, spletno gostovanje in spletni gostitelj ter kako so med seboj povezani!
- Spletni strežnik je računalnik oz. strežnik, ki ima nalogo shranjevanja in dostavljanja spletnih strani in aplikacij prek svetovnega spleta. Imeti mora ustrezno programsko opremo za ta namen, ki je poleg strežniškega operacijskega sistema (npr. Linux) še programska oprema tipa spletni strežnik (npr. Apache), za gostovanje dinamičnih spletnih strani pa je nujna namestitev tudi sistema za upravljanje baz podatkov (npr. MySQL) in skriptnega jezika (npr. PHP). Izraz spletni strežnik se torej lahko uporablja za računalnik oz. strežnik kot celoto (mišljeno predvsem tudi strojna oprema), lahko pa pomeni tudi samo specifično programsko premo, ki je potrebna na takem strežniku. Spletno gostovanje je storitev, ki jo ponujajo spletni gostitelji (podjetja, ki zagotavljajo storitve spletnega gostovanja), in vključuje prostor na spletnem strežniku, ki ga uporabnik lahko najame za shranjevanje oz. objavo svoje spletne strani. Spletni gostitelj je torej podjetje, ki ponuja storitve spletnega gostovanja in skrbi za delovanje spletnega strežnika ter zagotavlja tehnično podporo uporabnikom.
Koliko običajno stanejo cenejša spletna gostovanja in kaj vse nudijo v okviru spletnega gostovanja? Poznate kakšnega nekomercialnega ponudnika? Kaj pa brezplačnega? Kakšne so omejitve brezplačnih in kaj običajno ponudijo v kompletu?
Cene spletnega gostovanja se lahko zelo razlikujejo, od nekaj evrov na mesec za osnovne pakete do nekaj sto evrov na mesec za naprednejše pakete. Cene so odvisne od različnih dejavnikov, kot so zmogljivost strežnika, vrsta spletnega gostovanja (deljeno, VPS, namenski strežnik), količina prostora na disku, promet, število domen in podobno. Spletno gostovanje običajno vključuje osnovne storitve, kot so gostovanje spletnih strani, nastavljanje DNS zapisov, urejanje domen in poddomen, urejanje datotek (spletni FTP odjemalec), nastavitve e-poštnih predalov, upravljanje z bazami podatkov, nameščanje brezplačnih skriptov oz. spletnih aplikacij (npr. preko pripomočka Softaculous), spremljanje statistike oz. analitike, nameščanje SSL certifikatov in podobno, kar se uporabnikom da na voljo oz. omogoči dostop preko t.i. nadzorne plošče spletnega gostovanja (npr. cPanel, VistaPanel, DirectAdmin, Plesk). Nekomercialni ponudnik spletnega gostovanja v Sloveniji je npr. Arnes, ki omogoča raziskovalnim in izobraževalnim ustanovam ter njihovim uporabnikom, da pri njem gostujejo svoje spletne strani. Primer brezplačnega ponudnika spletnega gostovanja pa je npr. InfinityFree. Brezplačni ponudniki, v zameno za promocijo, ki si jo delajo s tovrstno ponudbo, običajno ponujajo omejene zmogljivosti, kot so omejena količina prostora na disku, promet, število domen in podobno, ali pa na take gostujoče spletne strani vrinejo svoje oglaševanje. Običajno so gostujoče splete strani vezane na neko poddomeno njihove domene (po sistemu todobim.njihovadomena.com), ali pa dobijo le podmapo na njihovi domeni (po sistemu www.njihovadomena.com/todobim). Torej se v kompletu običajno dobi gostovanje in poddomeno. Tudi podpora uporabnikom je okrnjena. Rešitev je torej primerna le za preizkus storitve in ne za resne spletne projekte.
Pojasnite ali je nujno domeno in spletno gostovanje zakupiti pri istemu ponudniku!
Ne, domene in spletnega gostovanja nikakor ni nujno zakupiti pri istem ponudniku, je pa lahko ugodneje, če se zakupi oboje pri njih, kar pa je odvisno od ponudbe. Registracija domene in pridobitev spletnega gostovanja sta sicer ločeni storitvi, ki ju je mogoče kupiti ločeno pri različnih ponudnikih. Pri izbiri ponudnika je pomembno preveriti cene in posamezne lastnosti gostovanja (možnost baz podatkov, gostovanja e-pošte, skriptni jezik, nameščevalnik skriptov, število spletnih strani, velikost prostora, omejitve prometa…) ter se prepričati, da ustreza potrebam neke organizacije. Posebna pozornost je potrebna tudi glede drobnega tiska in cen podaljšanja registracije domene in spletnega gostovanja, ki so lahko v prvem letu izrazito nizke, v naslednjih letih pa višje od konkurence.
Kaj pomeni in kaj je slabost deljenega spletnega gostovanja?
Deljeno spletno gostovanje pomeni, da se na enem spletnem strežniku gosti več spletnih strani oz. domen različnih uporabnikov. To je najpogostejša in tudi najcenejša oblika spletnega gostovanja. Vsaka domena ima praviloma svojo mapo znotraj strežnika, ki je ločena od drugih domen, torej ima najemnik oz. uporabnik dostop le do svojih datotek in baz podatkov. Prednost deljenega gostovanja je nižja cena in enostavnost uporabe, saj ponudnik skrbi za vzdrževanje strežnika in programske opreme. Slabost pa je, da lahko obremenitve drugih spletnih strani vplivajo na delovanje vaše spletne strani, kar se lahko kaže v počasnejšem delovanju ali celo začasni nedostopnosti strani. To se primeri posebej v primeru kakšnega napada druge spletne strani na strežniku z velikim številom poslanih zahtev na spletni strežnik. Prav tako lahko obstajajo omejitve glede prostora, prometa, števila domen in drugih funkcionalnosti, kar lahko omejuje vaše naraščajoče potrebe. Ampak ni problematično, ker lahko preidete na kakšen dražji in zmogljivejši paket.
Kaj je nadzorna plošča spletnega gostovanja in čemu je namenjena ter katere storitve običajno omogoča?
Nadzorna plošča spletnega gostovanja je uporabniški vmesnik, ki omogoča upravljanje spletnega gostovanja. Namenjena je enostavnemu upravljanju spletne strani in storitev gostovanja s strani najemnikov spletnega gostovanja. Opisana je pri enem od prejšnjih vprašanj.
Kaj nam omogoča nameščevalnik skriptov v sklopu nadzorne plošče spletnega gostovanja in katere korake vse nam prihrani?
Nameščevalnik skriptov je orodje, ki ga običajno najdemo v sklopu nadzorne plošče spletnega gostovanja. Namenjen je poenostavitvi postopka namestitve in upravljanja z različnimi brezplačnimi skriptami oz. spletnimi aplikacijami, ki jih lahko uporabimo kot platforme za naše spletne strani (seveda tudi spletne trgovine, forume, bloge in podobno). Nameščevalnik skriptov lahko v primerjavi z ročnim nameščanjem skript prihrani precej časa, truda in težav, saj nam omogoča hitro in enostavno namestitev različnih skript kar preko enostavnega čarovnika. Primeri splošnih skript so npr. WordPress, Joomla! in Drupal. Nameščevalnik skriptov običajno opravi vse potrebne korake namestitve in konfiguracije, kar vključuje predvsem preverjanje pogojev na strežniku (sistem za upravljanje baz podatkov, skriptni jezik ipd.), prenos datotek, ki sestavljajo neko spletno aplikacijo, na strežnik (pri ročni namestitvi bi jih morali sicer predhodno še poiskati pri ponudniku CMS in si jih najprej prenesti na svoj računalnik), kreiranje baze podatkov in uporabnika z dovoljenji za dostop do baze podatkov, samo namestitev (ročno bi jo opravili z obiskom naše domene po predhodnih korakih) ter pri tem povezavo oz. konfiguracijo datotečnega dela za komunikacijo z bazo podatkov (vnos naslova strežnika, uporabniškega imena in gesla). Uporabniku preostane le še, da preveri in testira ali vse deluje pravilno ter ali so vsi moduli, vtičniki in funkcije, ki jih želi uporabljati, pravilno nameščeni in konfigurirani ter da vnese še določene sistemske parametre in začetne podatke (npr. številke hotelskih sob, cenike ipd.).
Pojasnite ali je lahko na nekem strežniku več domen!
Na nekem spletnem strežniku je vsekakor lahko več domen, odvisno od tipa spletnega gostovanja. Tako gostovanje se imenuje deljeno gostovanje.
Kako lahko preverimo katere domene vse so na nekem spletnem strežniku?
To najlažje preverimo s pripomočkom Reverse IP.
S čem si lahko pomagamo pri presoji čigav je spletni strežnik in kdo je lahko njegov lastnik poleg organizacije, ki je zakupila neko domeno? V katerem primeru smo lahko glede lastništva prepričani že na osnovi uporabe tega pripomočka?
S pripomočkom Reverse IP si lahko pomagamo pri presojanju, kdo je lahko lastnik spletnega strežnika.
