Internetni protokoli Flashcards
Kako se imenuje oz. kakšna je oznaka za paket internetnih protokolov in čemu je namenjen oz. kaj ureja?
Paket internetnih protokolov se imenuje TCP/IP. TCP/IP je standardni nabor protokolov, ki se uporabljajo za komunikacijo oz. prenos podatkov preko omrežja oz. Interneta. TCP/IP omogoča internetno komunikacijo med napravami ne glede na njihovo strojno ali programsko opremo. Za vsako stvar, ki jo počnemo preko Interneta torej obstajajo natančna pravila kako mora potekati komunikacija med napravami in aplikacijami, pogosto med strežniki in odjemalci. TCP (Transmission Control Protocol) skrbi za zagotavljanje zanesljive povezave in prenosa paketkov med aplikacijami, medtem ko IP (Internet Protocol) skrbi za usmerjanje paketkov prek omrežja, v katerem ima vsaka naprava svoj IP naslov. Skupaj TCP in IP zagotavljata, da se podatki prenašajo v pravilnem vrstnem redu in da dosežejo ciljno napravo, kar je osnova tudi za vse ostale internetne protokole.
Navedite kateri so najbolj znani protokoli iz paketa internetnih protokolov (TCP/IP) in jih kratko opišite! Kateri so osnovni in kateri delujejo na njihovi osnovi?
Osnovni protokol, na katerem temeljijo vsi ostali, je IP, ki omogoča usmerjanje paketkov med napravami v omrežju. Naprave morajo imeti v ta namen IP naslov, IP paketek pa potem med drugim vsebuje informacije o naslovu prejemnika in pošiljatelja. TCP je protokol na naslednjem nivoju in zagotavlja zanesljiv in urejen prenos paketkov med aplikacijami oz. napravami. TCP preverja ali so vsi paketki prispeli in jih ponovno pošlje, če jih ciljna naprava ne potrdi. Na istem nivoju imamo tudi UDP (User Datagram Protocol), ki pa ne zagotavlja zanesljivega prenosa, ker izgubljenih paketkov, ki jih v primeru UDP imenujemo datagrami, ne pošilja ponovno, je pa zato hitrejši. UDP se uporablja, kadar je hitrost prenosa pomembnejša od natančnosti prenosa podatkov. Na naslednjem nivoju, ki je aplikacijski pa imamo protokole, ki se uporabljajo za posamezne aplikacije oz. storitve. Med njimi sta med pomembnejšimi HTTP (Hypertext Transfer Protocol) in HTTPS (Hypertext Transfer Protocol Secure), ki sta protokola za prenos hipertekstualnih dokumentov oz. spletnih strani. Uporabljata se za zahtevo iz brskalnika po določeni spletni strani in prenos datotek spletne strani nazaj do brskalnika. HTTPS je varna različica HTTP protokola, ki podatke pošilja šifrirane. Na istem nivoju imamo še FTP (File Transfer Protocol), ki je protokol za prenos datotek med računalniki, predvsem tudi strežniki, v omrežju, SMTP (Simple Mail Transfer Protocol), ki je protokol za pošiljanje e-pošte, in številne druge protokole.
Opišite kaj ureja oz. za kaj skrbi protokol IP!
Protokol IP je eden najpomembnejših protokolov v paketu TCP/IP. Glavna naloga IP je zagotoviti, da se podatkovni paketki, ki jih pošiljamo preko Interneta, dostavijo na pravilno ciljno mesto. Za ta nemen dobijo naprave v omrežju edinstven IP naslov. IP skrbi, poleg naslavljanja naprav, tudi za usmerjanje paketkov od izvora do cilja prek različnih omrežij in naprav. IP naslov omogoča, da se podatkovni paket pravilno usmeri do ciljnega računalnika. IP ima dve različici, in sicer IPv4 in IPv6. IPv4 je prva in bolj razširjena različica, IPv6 pa je novejša različica, ki zagotavlja dovolj IP naslovov tudi za prihodnje potrebe Interneta in naprav, ki so nanj priključene, kar se je pri IPv4 izkazalo, da bo problem, zaradi premalo IP naslovov.
Pojasnite kaj je IP naslov, kako je sestavljen in čemu je namenjen!
IP naslov je edinstven identifikator oz. naslov naprave, povezane v omrežje, ki omogoča prepoznavanje in komunikacijo oz. prenos podatkovnih paketkov med napravami, da vsak prispe do pravilnega cilja. IP naslov je v primeru IPv4 sestavljen iz 4 razdelkov, ki so ločeni s pikami in lahko vsak zavzame vrednost od 0 do 255. V primeru IPv6 je razdelkov 8 in so štirimestni, uporablja se šestnajstiške vrednosti (0-9 in A-F), vmes pa so dvopičja.
Pojasnite kaj je razlika med statičnim in dinamičnim IP naslovom ter javnim in zasebnim!
Razlika med statičnim in dinamičnim IP naslovom je v načinu podeljevanja naslova napravam v omrežju. Statični IP naslov se dodeli ročno in se ne spreminja, dokler se lastnik naprave ne odloči drugače. To pomeni, da je naslov vedno enak in ga je tako enostavneje locirati. Dinamični IP naslov pa se dodeli avtomatično, z uporabo protokola DHCP (Dynamic Host Configuration Protocol) in se lahko (a sploh ne nujno) spreminja ob vsaki ponovni povezavi naprave v omrežje. Javni IP naslov je naslov, ki ga uporablja naprava za komunikacijo z Internetom in je edinstven za vsako napravo na svetu. Ta naslov je običajno dodeljen s strani internetnega ponudnika (ISP) in se praviloma ne spreminja. Zasebni IP naslov pa se uporablja znotraj zasebnega omrežja in se ga ne more uporabiti za neposredno komunikacijo preko Interneta. Zasebni IP naslov je običajno dodeljen s strani usmerjevalnika ali strežnika v internem omrežju in se ga lahko spreminja ob vsaki ponovni povezavi naprave v omrežje (dinamični), ali pa se ji ga ročno dodeli (statični).
Kaj iz vidika računalniške komunikacije pomeni izraz paketek in kaj vsebuje?
Paketek je enota podatkov, ki se prenaša preko omrežja oz. Interneta. Ko se podatki pošljejo preko omrežja, se razdelijo na manjše paketke, ki se nato prenašajo individualno. Paketek vsebuje naslov prejemnika in pošiljatelja, podatke, ki se prenašajo, ter kontrolne podatke, ki se uporabljajo za preverjanje, ali so bili podatki pravilno prenešeni. Paketki so lahko različnih velikosti, vendar gre za relativno majhno količino podatkov, približno 1 KB. Ko paketki prispejo do cilja, se ponovno sestavijo v prvotno obliko. To omogoča učinkovitejši prenos podatkov preko omrežja, saj se lahko paketki prenašajo na bolj optimalen način od celote.
Opišite čemu sta namenjena protokola TCP in UDP in katere so bistvene razlike med njima oz. primerjajte njune prednosti in slabosti ter navedite primere kdaj uporabimo enega ali drugega!
Protokola TCP in UDP sta oba del paketa internetnih protokolov (TCP/IP) in služita za prenos podatkov preko omrežja. TCP je zanesljiv protokol, ki zagotavlja, da bodo podatki prišli do cilja v pravilnem vrstnem redu in brez napak. To doseže s preverjanjem ali so vsi paketki prispeli na cilj in v primeru izgube ali poškodbe podatkov poskrbi, da se ti ponovno pošljejo. Posledično je prenos nekoliko počasnejši. UDP je manj zanesljiv protokol, ki ne zagotavlja prenosa v pravilnem vrstnem redu ali brez napak (ni zagotovljeno, da bodo vsi paketki prispeli na cilj). Ker ne uporablja preverjanja prenosa paketkov, je posledično hitrejši. UDP torej omogoča hiter in učinkovit prenos podatkov, vendar je zaradi manjše zanesljivosti uporaben predvsem le za prenos podatkov, ki niso kritični za izgubo ali napake (npr. za prenos glasovnih klicev, pretočni video, prenose v živo, spletne igre in drugo). TCP pa zagotavlja zanesljiv prenos in je zato osnova za prenos spletnih strani, e-pošto, FTP in drugo.
Pojasnite kateri protokol je osnova za pomembno oz. zanesljivo komunikacijo med programi (za potrebe spletnih strani, prenosa datotek, e-pošto,…)!
Protokol TCP je osnova za zanesljivo komunikacijo med aplikacijami oz. napravami. TCP zagotavlja zanesljivost in integriteto podatkov, saj spremlja, ali so podatki pravilno dostavljeni in se po potrebi ponovno pošljejo. To je pomembno za protokole, kot je HTTPS, ki se uporablja za prenos spletnih strani, saj se lahko ob prenosu podatki izgubijo ali poškodujejo.
Pojasnite kaj je DNS in čemu je namenjen oz. kaj pretvarja ter kako deluje ta sistem!
DNS (Domain Name System) je sistem, ki pretvarja človeku prijazne domene v IP naslove, ki jih razumejo računalniki. Torej poveže domene z IP naslovi, da jih lahko potem brskalnik doseže, ali še drugače povedano je protokol za pridobitev podatkov o IP naslovih strežnikov, na katerih gostujejo posamezne spletne strani oz. domene. Namenjen je lažjemu dostopu do spletnih strani, saj bi si uporabniki težko zapomnili IP naslove strežnikov, na njih pa je lahko tudi več spletnih strani oz. domen in bi morali dodatno izbrati še to. DNS je ključen za delovanje Interneta in vseh spletnih storitev, saj omogoča lažje in bolj dostopno iskanje spletnih strani. DNS deluje tako, da ima hierarhično organizirane strežnike po vsem svetu. Na vrhu hierarhije so korenski strežniki, ki vsebujejo informacije o najvišji ravni domenskih imen oz. vrhnjih domenah, kot so .com, .org, .net in druge. Pod njimi so naslednje ravni strežnikov, ki imajo informacije o domenah, ki spadajo pod te vrhnje. Vsak strežnik vsebuje podatke o nekaterih domenah in lahko posreduje poizvedbe naprej, če ne pozna odgovora. Ko uporabnik v brskalniku vpiše spletni naslov, brskalnik začne najprej poizvedbo pri DNS strežniku oz. strežnikih, dokler ne najde ustreznega IP naslova za domeno. Ko brskalnik pridobi podatek o IP naslovu, uporabi ta naslov za vzpostavitev povezave s spletnim strežnikom in zahteva spletno stran.
Opišite kaj so vrhnje oz. krovne domene (TLD) in kako se delijo ter navedite nekaj primerov za vsako kategorijo! Katera je najbolj pogosta poddomena in čemu je namenjena?
Vrhnje oz. krovne domene, s kratico TLD (Top Level Domain) so najvišje stopnje v hierarhiji domen v DNS. Gre za tisti del naslova spletne strani, vezan na domeno, ki se nahaja povsem na koncu na desni strani, torej končnica s piko vred. Delijo se na generične (gTLD) in državne (ccTLD). Generične so namenjene uporabi neodvisno od države in so običajno tričrkovne, npr. .com, .org, .net, .edu,.info., državne pa so namenjene za posamezne države in so običajno dvočrkovne, npr. .si (Slovenija), .us (ZDA), .de (Nemčija), .at (Avstrija), .ru (Rusija). Najpogostejša poddomena je www, ki se običajno uporablja za predstavitvene spletne strani organizacij in podobno, vendar ni nujno, da ima vsaka domena tudi www, pogoste pa so še mail, blog, forum in druge.
Pojasnite kaj je razlika med registrom in registrarjem domenskih imen! Poznate kakšnega nekomercialnega registrarja?
Register in registrar sta dva različna pojma v zvezi z domenskimi imeni. Register je baza domen in njihovih pripadajočih IP naslovov. Registri se nahajajo na DNS strežnikih in brskalnikom priskrbijo podatek o IP naslovih, da lahko uporabnikom prikažejo želene spletne strani oz. domene. Vsak register vključuje določene podatke za svoj del v celotni hierarhiji oz. sistemu. Registrar pa je pooblaščena in akreditirana organizacija, ki upravlja z domenami oz. omogoča njihov zakup oz. registracijo (seveda tudi podaljšanje) ter skrbi za podatke o domenah in njihovih zakupnikih. Primer nekomercialnega registrarja v Sloveniji je Arnes, ki izobraževalnim in raziskovalnim organizacijam nudi brezplačni zakup domen.
Pri kom, za koliko časa in za približno kakšen znesek lahko registriramo domeno? Ali jo lahko zakupimo za nedoločen čas? Kdaj praviloma zakupimo domeno? Ali se lahko z domenami prekupčuje in kakšne zneske lahko dosegajo?
Domeno lahko registriramo pri registrarjih domen. Časovno obdobje registracije je najmanj eno leto, pa nekje do 10 let, odvisno od domene. Cena običajne domene je približno 15 do 20 € letno. Domena se registrira oz. najame le za določen čas in se je ne more kupiti za trajno. Po izteku obdobja je potrebno domeno podaljšati, sicer se vrne na trg in je na voljo za registracijo drugim uporabnikom. Domeno praviloma zakupimo čim prej, ko se pokaže potreba po njej, da nas kasneje kdo ne prehiti. Z domenami se lahko tudi prekupčuje in v tem primeru so zneski lahko zelo visoki (tudi do nekaj milijonov $ oz. €, odvisno od ocenjene vrednosti domene).
Ste agencija s sedežem v Sloveniji, ki deluje tudi na območju sosednjih držav in držav nekdanje Jugoslavije. Kakšno domeno ali domene bi si izbrali? Pojasnite zakaj!
Pri izbiri domene je pomembno, da izberemo takšno, ki bo našo dejavnost čim bolje predstavila ter bo hkrati prepoznavna in enostavna za uporabo. Glede na dejstvo, da agencija deluje tudi na območju sosednjih držav in držav nekdanje Jugoslavije, bi se lahko odločili za registracijo .si domene, ki predstavlja Slovenijo, poleg tega pa bi lahko razmislili tudi o registraciji ostalih državnih domen od omenjenih držav (.it, .at, .hu, .hr, .ba, .rs, .me, .mk), ali celo .eu domene, ki je primerna za tiste, ki delujejo v Evropski uniji, ali kakšne generične (npr. com), da bi z eno nadomestili potrebo po vseh posamičnih. V mislih moramo imeti kaj želimo doseči, ker s posamičnimi bomo morda bolj dajali vtis, da smo tamkajšnjim kupcem blizu. Pomembno je tudi preveriti, ali so vse želele tudi razpoložljive za registracijo. Cena registracije domene je pa relativno nizka in to nas ne bi smelo preveč ovirati pri izbiri, pa tudi posamezne različice lahko vse preusmerimo ali organiziramo tako, da imamo vsebine vse na enem mestu in ni potrebe po vzdrževanju ločenih spletišč
Ste multinacionalka z ogromnim kapitalom. Pojasnite ali bi bili pripravljeni prodati svojo domeno!
Prodaja domene je odvisna od različnih dejavnikov, kot so starost in zgodovina domene, njena priljubljenost, obiskanost, promet (če kaj prodajamo), dolžina, enostavnost za zapomnitev, vsebinski pomen besede ali besed v imenu domene in druge pomembne lastnosti. Če bi neki multinacionalki ponudili dovolj ali kar preveč denarja (v njihovih očeh), bi bila skoraj nora, če bi se odločila, da ne želi prodati svoje domene. Prodala bi jo lahko direktno ponudniku, ali pa preko posrednikov za prodajo domen ali spletnih mest za dražbe domen, kjer bi lahko postavili, glede na vse zgornje kriterije, praviloma zelo visoko ceno za domeno in počakali na ponudbe drugih strank. Če bi jo prodali za toliko denarja, da nam ne bo nikoli žal prodaje, pa če smo multinacionalka, bi potem velik del javnosti hitro zvedel za našo novo domeno, ki bi jo zakupili, ker bi o tem zagotovo na veliko poročali tudi mediji. Svoje stranke bi verjetno hitro spet pripeljali na svojo novo domeno. Vsekakor pa je prodaja domene lahko zapleten postopek (tudi pravno), ki ga je treba pazljivo načrtovati in izvesti, zato bi multinacionalka morala razmisliti o različnih vidikih pred odločitvijo o prodaji domene.
Kateri pripomoček se uporabi pri registraciji domene za preverjanje ali je domena prosta in kaj vse ta pripomoček omogoča oz. katere informacije nudi?
Pri registraciji domene se za preverjanje, ali je domena prosta, uporablja pripomoček WHOIS, ki nudi informacije o zasedenosti domen, zakupniku domene, registrarju, datumu registracije, datumu poteka domene, odvisno od zaščitenosti lahko dobimo tudi kontaktne podatke (zakupnik, tehnični kontakt). WHOIS je javno dostopen protokol, ki omogoča vpogled v bazo podatkov o registriranih domenah in je vselej v ozadju, ko pri registrarjih želimo zakupiti domeno. V primeru, da je zasedena, nam običajno ponudijo povezavo do prej omenjenih podatkov. Te informacije so pomembne, kadar želimo vzpostaviti stik z zakupnikom domene ali se ukvarjati s storitvami, ki so povezane z domeno. WHOIS je npr. zelo smiselno uporabiti za preverjanje starosti domene v primeru kakšnih spletnih trgovin z neverjetno ugodnimi ponudbami, s čemer lahko odkrijemo, da gre za lažno spletno trgovino z zelo mlado domeno, ali v primerih iskanja morebitnih kršitev avtorskih pravic ali identificiranja neželenih e-poštnih sporočil in podobno.
