SPLETNE STRANI Flashcards
Pojasnite kako mora biti poimenovana datoteka domače spletne strani, da se samodejno zažene ob obisku neke domene in navedite vsaj dva primera takih kombinacij imen datotek in končnic!
Da se datoteka domače spletne strani samodejno zažene oz. prikaže v brskalniku ob obisku neke domene, se mora poimenovati z ustrezno kombinacijo imena in končnice, sicer se ne zažene samodejno in v tem primeru uporabnik vidi bodisi seznam vseh datotek na tem mestu oz. v tej mapi, bodisi neko obvestilo strežnika (pogosto napaka 404), odvisno od nastavitev na strežniku. Najbolj pogosti možni kombinaciji imen in končnic sta verjetno index.php in default.asp, poleg teh pa so možne še index.html, index.htm, index.cgi, index.pl, index.jsp in podobno, vendar je vse odvisno tudi od nastavitev na strežniku.
Pojasnite kaj je osnovna tehnična razlika in kakšne so prednosti ter slabosti med statičnimi in dinamičnimi spletnimi stranmi!
Osnovna tehnična razlika med statičnimi in dinamičnimi spletnimi stranmi je v tem, kako, kdaj in kje se oblikuje končna vsebina spletne strani. Statične spletne strani so v naprej pripravljene datoteke v HTML formatu, za katerega se uporablja hipertekstni označevalni jezik oz. HTML (Hypertext Markup Language), ki so shranjene na spletnem strežniku in se k uporabniku prenesejo v isti obliki, kot so bile ustvarjene, ob vsakem obisku spletne strani. To pomeni tudi, da vsi uporabniki vidijo na nekem naslovu enako vsebino. Datoteke take spletne strani imajo končnico .html. Primerne so kvečjemu za kakšne predstavitvene spletne strani, za katere se ne potrebuje interakcije, jih pa v današnjem času skoraj ni več prisotnih. Nasprotno pa se dinamične spletne strani ustvarijo na zahtevo obiskovalca spletne strani z uporabo enega od programskih oz. skriptnih jezikov, v katerem so napisane in ki mora biti na strežniku (npr. brezplačni PHP in plačljivi ASP). To se zgodi v tistem trenutku, ko obiskovalec obišče spletno stran, takrat se na spletnem strežniku izvede skript oz. programska koda dinamične spletne strani, ki omogoča računanje, preverjanje podatkov in interakcijo z uporabnikom, in generirana vsebina je odvisna od tega kdo jo zahteva. Ker se v take spletne strani lahko prijavimo oz. logiramo, se lahko uporabnikom lahko prikaže zelo različna vsebina, torej vidi vsak svoj individualni rezultat (npr. svojo e-pošto, svoje bančne transakcije, svoje predmete v e-učilnici in podobno). Datoteke take spletne strani imajo končnico odvisno od uporabljenega skriptnega jezika, pogosto se uporablja .php ali .asp. Zaradi prej navedenega so primerne za spletne trgovine, spletne banke, rezervacijske sisteme, forume, družbene medije in podobno. Spletni strežnik z uporabo programskih skriptov, ki sestavljajo dinamične spletne strani, ustvari vsebino spletne strani in jo nato posreduje obiskovalcu. Velik del vsebin se pri tem pridobi iz baze podatkov, ki je v ozadju dinamične spletne strani, rezultat pa je vselej HTML koda (kakršna predhodno ni bila nikjer shranjena), ki se pošlje k uporabniku za prikaz v brskalniku. Prednost statičnih spletnih strani je predvsem v njihovi hitrosti, saj so datoteke že pripravljene in jih ni potrebno ustvarjati na zahtevo obiskovalca. Poleg tega so tudi bolj varne, saj niso vezane na bazo podatkov. Zaradi slednjega jih je tudi enostavneje gostiti na strežniku, ker se ne potrebuje posebnih pogojev za gostovanje (ne potrebuje se baze podatkov, kot tudi ne skriptnega jezika). Uporabne so tudi za offline uporabo, npr. na USB ključku ali DVD mediju, spet, ker niso vezane na bazo podatkov. Kodo obstoječih statičnih spletnih strani lahko običajno v brskalniku tudi enostavno pogledamo in si tako pomagamo z zgledi pri lastnem izdelovanju spletne strani. Slabost statičnih spletnih strani pa je njihova omejena funkcionalnost in neprilagodljivost, saj so vnaprej pripravljene in se ne morejo prilagajati različnim uporabnikom, ne omogočajo interakcije in ne nudijo možnosti prijave uporabnikov in personalizacije, pa tudi za vzdrževanje so nerodne. Prednost dinamičnih spletnih strani pa je njihova personalizacija oz. prilagodljivost, saj se vsebina ustvarja dinamično glede na zahtevo dotičnega obiskovalca. Slabost dinamičnih spletnih strani pa je njihova relativno počasna hitrost, saj se mora vsebina ustvariti na zahtevo obiskovalca in obremenjuje procesorsko moč spletnega strežnika. Poleg tega so tudi manj varne, saj so povezane z bazo podatkov in vsebujejo izvršljivo programsko kodo, kar povečuje tveganje za morebitne varnostne napade. Za njihovo gostovanje je na spletnem strežniku potrebno imeti bazo podatkov, kot tudi skriptni jezik, v katerem so napisane. Zahtevajo naprednejše znanje za njihov razvoj oz. programiranje, vendar so zaradi svojih lastnosti nato za uporabnike, ki urejajo njihove vsebine, praviloma bolj prijazne, ker imajo na voljo prijazen uporabniški vmesnik z gumbi, menuji in podobno.
Kaj se uporabniku prenese v brskalnik in kaj je na spletnem strežniku v primeru statičnih in kaj v primeru dinamičnih spletnih strani oz. pojasnite kako stvari potekajo?
Statične spletne strani so v naprej pripravljene datoteke v HTML formatu, za katerega se uporablja hipertekstni označevalni jezik oz. HTML (Hypertext Markup Language), ki so shranjene na spletnem strežniku in se k uporabniku prenesejo v isti obliki, kot so bile ustvarjene, ob vsakem obisku spletne strani. To pomeni tudi, da vsi uporabniki vidijo na nekem naslovu enako vsebino. Datoteke take spletne strani imajo končnico .html. Primerne so kvečjemu za kakšne predstavitvene spletne strani, za katere se ne potrebuje interakcije, jih pa v današnjem času skoraj ni več prisotnih. Nasprotno pa se dinamične spletne strani ustvarijo na zahtevo obiskovalca spletne strani z uporabo enega od programskih oz. skriptnih jezikov, v katerem so napisane in ki mora biti na strežniku (npr. brezplačni PHP in plačljivi ASP). To se zgodi v tistem trenutku, ko obiskovalec obišče spletno stran, takrat se na spletnem strežniku izvede skript oz. programska koda dinamične spletne strani, ki omogoča računanje, preverjanje podatkov in interakcijo z uporabnikom, in generirana vsebina je odvisna od tega kdo jo zahteva. Ker se v take spletne strani lahko prijavimo oz. logiramo, se lahko uporabnikom lahko prikaže zelo različna vsebina, torej vidi vsak svoj individualni rezultat (npr. svojo e-pošto, svoje bančne transakcije, svoje predmete v e-učilnici in podobno). Datoteke take spletne strani imajo končnico odvisno od uporabljenega skriptnega jezika, pogosto se uporablja .php ali .asp. Zaradi prej navedenega so primerne za spletne trgovine, spletne banke, rezervacijske sisteme, forume, družbene medije in podobno. Spletni strežnik z uporabo programskih skriptov, ki sestavljajo dinamične spletne strani, ustvari vsebino spletne strani in jo nato posreduje obiskovalcu. Velik del vsebin se pri tem pridobi iz baze podatkov, ki je v ozadju dinamične spletne strani, rezultat pa je vselej HTML koda (kakršna predhodno ni bila nikjer shranjena), ki se pošlje k uporabniku za prikaz v brskalniku.
Kaj najmanj je potrebno na spletnem strežniku za gostovanje statičnih spletnih strani in kaj za gostovanje dinamičnih?
Poleg operacijskega sistema se za statične spletne strani na spletnem strežniku potrebuje še programska oprema tipa spletni strežnik (npr. Apache), za gostovanje dinamičnih spletnih strani pa je dodatno potrebna še namestitev sistema za upravljanje baz podatkov (npr. MySQL) in skriptnega jezika (npr. PHP), v katerem so napisane.
Navedite v kakšnem formatu (vrsta datoteke) so lahko narejene oz. shranjene statične in dinamične spletne strani! Za kakšno vrsto jezika gre?
Kako se imenuje jezik za izdelovanje statičnih spletnih strani? Opišite njegove glavne lastnosti!
Jezik za izdelovanje statičnih spletnih strani se imenuje HTML. HTML je odprt standard in je na voljo brezplačno. HTML je standardni jezik za strukturiranje in prikazovanje vsebine na spletnih straneh. Uporablja se za ustvarjanje strukturiranih dokumentov, ki vključujejo besedilo, slike in druge elemente. HTML uporablja oznake oz. značke za označevanje posameznih elementov na spletni strani, kot so naslovi, odstavki, povezave, tabele, slike in drugi, elementom pa lahko dodajamo tudi različne atribute oz. lastnosti, kamor sodijo med drugim tudi oblikovne lastnosti spletne strani. Značke dajo brskalniku informacijo kako naj prikaže vsebino spletne strani. Značke so običajno parne, torej imajo svoj začetek, ki lahko vsebuje atribute (z imenom atributa in vrednostjo atributa), in svoj konec, vmes pa je neka vsebina elementa, le izjemoma pa so samostojne (samo začetna značka, brez končne), ko ne vsebujejo nobene vsebine, ampak le neke atribute in njihove vrednosti. Primer parne značke (za odstavek) je <p> in se zaključi s </p> (na primer <p>To je odstavek.</p>), primer samostojne značke (za sliko) pa je <img></img> (na primer <img></img>). Pravilno strukturiran HTML dokument ima glavo (<head>) in telo (<body>). Znotraj glave je naslov, meta podatki, skripti, povezave do zunanjih datotek (npr. CSS ali JavaScript) in podobno, kar predstavlja ozadje spletne strani oz. skriti del, ki ni prikazan obiskovalcu v brskalniku. Znotraj telesa pa je dejanska vsebina, ki se prikaže obiskovalcu spletne strani, ki se po potrebi sklicuje na skripte iz glave ali zunanje datoteke. Pomembno je razumeti, da v HTML praviloma ne vgrajujemo slik, videa, zvokov in podobnega direktno v datoteko spletne strani (čeprav da se, a ni priporočljivo), ampak se v njej navede le pot do teh objektov, ki so sicer povsem ločene datoteke.
Pojasnite kaj je HTML! Opišite njegove glavne lastnosti!
HTML je standardni jezik za strukturiranje in prikazovanje vsebine na spletnih straneh. Uporablja se za ustvarjanje strukturiranih dokumentov, ki vključujejo besedilo, slike in druge elemente. HTML uporablja oznake oz. značke za označevanje posameznih elementov na spletni strani, kot so naslovi, odstavki, povezave, tabele, slike in drugi, elementom pa lahko dodajamo tudi različne atribute oz. lastnosti, kamor sodijo med drugim tudi oblikovne lastnosti spletne strani. Značke dajo brskalniku informacijo kako naj prikaže vsebino spletne strani. Značke so običajno parne, torej imajo svoj začetek, ki lahko vsebuje atribute (z imenom atributa in vrednostjo atributa), in svoj konec, vmes pa je neka vsebina elementa, le izjemoma pa so samostojne (samo začetna značka, brez končne), ko ne vsebujejo nobene vsebine, ampak le neke atribute in njihove vrednosti. Primer parne značke (za odstavek) je <p> in se zaključi s </p> (na primer <p>To je odstavek.</p>), primer samostojne značke (za sliko) pa je <img></img> (na primer <img></img>). Pravilno strukturiran HTML dokument ima glavo (<head>) in telo (<body>). Znotraj glave je naslov, meta podatki, skripti, povezave do zunanjih datotek (npr. CSS ali JavaScript) in podobno, kar predstavlja ozadje spletne strani oz. skriti del, ki ni prikazan obiskovalcu v brskalniku. Znotraj telesa pa je dejanska vsebina, ki se prikaže obiskovalcu spletne strani, ki se po potrebi sklicuje na skripte iz glave ali zunanje datoteke. Pomembno je razumeti, da v HTML praviloma ne vgrajujemo slik, videa, zvokov in podobnega direktno v datoteko spletne strani (čeprav da se, a ni priporočljivo), ampak se v njej navede le pot do teh objektov, ki so sicer povsem ločene datoteke.
Kaj so HTML element, značka, ime atributa, vrednost atributa in vsebina značke? Pojasnite tudi na primeru!
Kaj je vse navedeno je opisano že pri enem od prejšnjih vprašanj. Poglejmo še na primeru <a>Turistica</a>. V tem primeru imamo kot element povezavo, za kar se uporablja značka <a>. Vsebina značke je beseda Turistica, na kateri je narejena povezava. Z atributom href določimo cilj oz. kaj naj se odpre, ko kliknemo to besedilo s povezavo, vrednost tega atributa pa je v našem primeru URL naslov https://www.turistica.si. Za primer poglejmo še primer <p>To je primer odstavka.</p>, kjer imamo le značko za označevanje odstavka in njeno vsebino, ni pa dodan še kak atribut, čeprav bi lahko bil.</a>
Kaj so HTML značke in kaj pomeni, da so HTML značke lahko parne ali pa neparne? Pojasnite tudi na primeru!
HTML uporablja oznake oz. značke za označevanje posameznih elementov na spletni strani, kot so naslovi, odstavki, povezave, tabele, slike in drugi, elementom pa lahko dodajamo tudi različne atribute oz. lastnosti, kamor sodijo med drugim tudi oblikovne lastnosti spletne strani. Značke dajo brskalniku informacijo kako naj prikaže vsebino spletne strani. Značke so običajno parne, torej imajo svoj začetek, ki lahko vsebuje atribute (z imenom atributa in vrednostjo atributa), in svoj konec, vmes pa je neka vsebina elementa, le izjemoma pa so samostojne (samo začetna značka, brez končne), ko ne vsebujejo nobene vsebine, ampak le neke atribute in njihove vrednosti. Primer parne značke (za odstavek) je <p> in se zaključi s </p> (na primer <p>To je odstavek.</p>), primer samostojne značke (za sliko) pa je <img></img> (na primer <img></img>).
Napišite kakšno je ime za podatke v tem delu HTML dokumenta, ki ni namenjen prikazovanju znotraj spletne strani, kaj je njihov namen in vsebina (opišite glavne vrste oz. tipe)?
Podatki v skritem delu HTML dokumenta (glava), ki ni namenjen prikazovanju znotraj spletne strani, se imenujejo meta podatki. Njihov namen je zagotoviti informacije o spletni strani, kot so naslov spletne strani, avtor, opis, ključne besede, kodiranje in drugo. Glavne vrste meta podatkov so naslov (title), ki določa naslov strani, ki se pojavi v zavihku brskalnika in posredno na seznamih rezultatov iskanja v spletnih iskalnikih, opis (description), ki praviloma vsebuje kratek povzetek vsebine spletne strani, ki se prav tako posredno prikaže na seznamih rezultatov iskanja, ključne besede (keywords), ki praviloma vsebujejo tiste besede, ki najbolje opisujejo vsebino spletne strani in se uporabljajo za indeksiranje spletnih strani v spletnih iskalnikih oz. so pomembne za določanje relevantnosti in rangiranje spletnih strani v iskalnih rezultatih.
- Čemu so namenjeni meta podatki? Poleg tega, da so v spletni strani, kje se še uporabljajo in prikazujejo?
Njihov namen je zagotoviti informacije o spletni strani, kot so naslov spletne strani, avtor, opis, ključne besede, kodiranje in drugo. Glavne vrste meta podatkov so naslov (title), ki določa naslov strani, ki se pojavi v zavihku brskalnika in posredno na seznamih rezultatov iskanja v spletnih iskalnikih, opis (description), ki praviloma vsebuje kratek povzetek vsebine spletne strani, ki se prav tako posredno prikaže na seznamih rezultatov iskanja, ključne besede (keywords), ki praviloma vsebujejo tiste besede, ki najbolje opisujejo vsebino spletne strani in se uporabljajo za indeksiranje spletnih strani v spletnih iskalnikih oz. so pomembne za določanje relevantnosti in rangiranje spletnih strani v iskalnih rezultatih.
Napišite primer vseh glavnih vsebinskih kategorij meta podatkov za agencijo, ki prodaja potovanja za Hrvaško in Grčijo!
Primeri meta podatkov za agencijo, ki prodaja potovanja za Hrvaško in Grčijo, bi lahko bili naslednji. Naslov (title) bi lahko bil “Najboljša potovanja na Hrvaško in v Grčijo | Agencija XY”, opis (description) “Nudimo širok izbor potovanj na Hrvaško in v Grčijo. Rezervirajte svoje sanjske počitnice pri Agenciji XY zdaj!” in ključne besede (keywords) “potovanja, Hrvaška, Grčija, dopust, počitnice, ugodno, akcija, Agencija XY”.
Navedite nekaj primerov značk, ki se jih uporablja v HTML jeziku in njihov pomen!
Značka <title> se uporablja za naslov spletne strani, ki se prikaže v zavihku brskalnika in posredno med rezultati iskanja v spletnih iskalnikih. Značke <h1> do <h6> se uporabljajo za naslove oz. poglavja na spletni strani, pri čemer je <h1> glavni in največji tip naslova oz. poglavja, medtem ko je <h6> najmanjši tip naslova oz. poglavja. Značka <p> se uporablja za odstavek besedila. Značka <a> se uporablja za ustvarjanje hiperpovezav. Značka <img></img> se uporablja za vstavljanje slik v spletno stran. Značka <ol> se uporablja za označevanje seznama s številčenjem, značka <li> pa za posamezne točke seznama. Značka <table> se uporablja za ustvarjanje tabel.</a></title>
Ali lahko v HTML dokument shranimo sliko ali kako drugo datoteko? Pojasnite kako je s slikami in datotekami na spletnih straneh!
Da.
Pojasnite kako je z dodajanjem oz. vgradnjo videa v spletne strani!
Za vgradnjo (embed) videa v HTML kodo se pogosto uporablja značko <iframe>. Ustrezno HTML kodo za vgradnjo lahko pripravimo tudi sami, največkrat pa nam jo ponudijo kar video portali, če izberemo deljenje v obliki vgradnje. Tako pripravljeno kodo nato vključimo v HTML kodo naše spletne strani. Vsi uporabniški vmesniki za urejanje spletnih strani namreč ne omogočajo pripomočka za enostavno vgradnjo. Z različnimi atributi značke <iframe> za prikaz videa in dodatno s specifičnimi atributi v samem URL od videa (različno za posamezne video portale) lahko izgled videa na spletni strani prilagodimo svojim potrebam. Primeri atributov značke <iframe> so npr. širina (width), višina (height) in povečanje čez cel zaslon (allowfullscreen).
