Psihologija test 4 Flashcards
Kdo je raziskoval razvoj mišljenja?
Jean Piaget.
Povej nekaj o Jeanu Piagetu?
Preučeval je kognitivni razvoj otrok, katere je opazoval. Bil je pozoren na napake, ki jih delajo otroci pri mišljenju. Dokazal je, da se mišljenje otroka razlikuje od odraslega in pokazal, kako se številni miselni procesi razvijajo z odraščanjem. Posameznikov miselni razvoj razumel kot proces miselne adaptacije (akomodacija in asimilacija).
Kaj je asimilacija + primer?
Je dodajanje novih info. k že obstoječim miselnim strukturam.
Primer; otrok uvrsti kondorja, ko ga prvič vidi na sliki, med ptice.
Kaj je akomodacija + primer?
Je spreminjanje miselnih struktur za lažjo prilagoditev okolju.
Primer; ko otrok ugotovi, da je noj tudi ptica in mora spremeniti razumevanje pojma ptica.
Kaj več o Piagetevih stopnjah mišljenja?
Stopnje so povezane in prehajajo ena v drugo. Zaradi zorenja organizma je zaporedje stopenj pri vseh otroci enako. Okolje lahko pospeši prehajanje iz ene stopnje v drugo in delno vpliva na starost, pri kateri bo otrok dosegel posamezno stopnjo. Otrok je aktiven pobudnik, ki s svojo delavnostjo odkriva nove probleme, opazuje, raziskuje in poizkuša.
Katere so stopnje v Piagetovi teoriji mišljenja?
Senzomotorična stopnja, predoperativna stopnja, stopnja konkretnih operacij in stopnja formalnih operacij.
Opiši senzomotorično stopnjo in podaj primer.
Njen najpomembnejši dejavnik je ukvarjanje s predmeti in usklajevanje zaznavanja in gibanja. Otrok ima že takoj izkušnje z gibanjem…sesanje materinega mleka. Probleme rešujejo na osnovi praktičnega poskušanja, s poskusi in napakami. Povezano z zaznavanjem, saj otrok pri 4-8 mesecev izgubi zanimanje, če igrače ne najde, pri 8. mesecu bo otrok iskal igračo, pri 1 letu pa otrok dojema, da so predmeti navzoči tudi takrat ko predmeta ne vidijo…stalnost predmeta…predstavlja začetek notranjega reprezentiranja.
Primer; Če položimo igračo zunaj otrokovega dosega, bo iskal način, kako jo dobiti. Začel se bo stegovati, potegnil bo krpo, kjer je predmet…, dokler ne odkrije, kako doseči cilj.
Opiši predoperativno stopnjo in podaj primer.
Značilen je razvoj zaznav in pojmov…otrok lahko razmišlja tudi o tistem, kar trenutno ne zaznava. Med 2. in 4. letom značilni pred pojmi (v kuhinji sta dve ženski, eno je kuharica in druga je moja mamica). Mišljenje je ireverzibilno (mišljenje poteka v eni smeri (on ima brata, ampak brat nima brata)), centrirano (osredotočen le na en vidih situacije (razvrsti like po barvi ali obliki)) in egocentrično (osredotoči le na svoje gledišče (reče najdi me in si zakrije oči, ker misli da če on tebe ne vidi tudi ti njega ne vidiš).
Opiši stopnjo konkretnih operacij in podaj primer.
Razvijejo se miselne operacije, s katerimi so otroci sposobni reševati konkretne probleme. Glavna značilnost je reverzibilnost (obrnljivost). Razvije se tudi sposobnost konzervacije…predmet se ne spremeni tudi če je drugačna zunanjost. Mišljenje je de centrirano, operacije so vezane na konkretne predmete in pojave…uporaba lastnih izkušenj, prevladujejo konkretni pojmi.
Primer; 6+11=17 ali 17-6=11 (reverzibilnost)
Opiši stopnjo formalnih operacij in podaj primer.
Mišljenje postane abstraktno in ni več vezano na konkretne pojme in primere. Otrok razmišlja tudi o hipotetičnih situacijah (razvije se hipotetično-deduktivno mišljenje), otrok usvaja abstraktne pojme (svoboda, pravičnost…).
Presodi Piagetovo teorijo.
Pomembna je za razvojno, pedagoško in kognitivno psihologijo, vplivala na poučevanje razvoja in značilnosti mišljenja kot razvijanje novih pristopov k poučevanju in učenju. Pri izobraževanju pomagala kdaj poučevati določene vsebine, načini poučevanja…
Naj i uporabljal naloge, ki so izrazile premočno spremembo.
Kaj je osebnost?
Je razmeroma trajna in edinstvena celota duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti, po katerih se posamezniki razlikujemo med seboj.
EDINSTEVNA; ljudje imamo izražene različne duševne, telesne in vedenjske značilnosti, ki se različno povezujejo in tako sestavljajo neponovljivo celoto.
TRAJNA/DOSELDNA; značilnosti se ne spremenijo skozi čas
PSIHOFIZIČNA; zajema vse vidike posameznikovega delovanja )duš. znač., tel znač. in ved. znač.).
Kaj so osebnostne lastnosti, dimenzije in tipi?
Osebnostne lastnosti so razmeroma trajne značilnosti, po katerih se posamezniki razlikujemo med seboj (področja osebnostne strukture; temperament…živahnost, značaj…poštenost…telesne značilnost…višina in sposobnost…inteligentnost).
Dimenzije so ekstravernost-introvertnost, čustvena labilnost (tesnoba, bojazen, zaskrbljenost)-čustvena stabilnost, psihoticizem-nepsihoticizem.
Tip je poimenovanje osebnostnih lastnosti kot kategorije (tipologija temperamenta….sangvinik, kolerik, flegmatik, melanholik
Kako dednost in okolje vplivata na strukture osebnosti?
Genetski dejavniki določajo temeljne značilnosti osebnosti, kot so temperament (introvertnost - ekstravertnost, čustvena stabilnost/labilnost), osnovne osebnostne poteze (odprtost, vestnost, sporazumevalnost) in nagnjenost k določenim duševnim stanjem (anksioznost, optimizem, samozavest).
Vpliv okolja; Okoljski dejavniki, kot so družinska vzgoja, kulturne norme, socialne izkušnje… oblikujejo način, kako se genetske predispozicije izrazijo. Lahko vpliva na socializacijo (oblikovanje vrednot, norm in vedenjskih vzorcev), modeliranje vedenja (osebnost oblikuje preko posnemanja staršev in vzornikov), življenjske izkušnje (travme, uspehi, neuspehi in pomembni dogodki lahko preoblikujejo posameznikovo osebnost), kulturni vplivi (kaj je sprejemljivo in kaj ne). Genetika določa temeljne predispozicije osebnosti, okolje jih oblikuje, krepi ali zavira. Se prepletata.
Kaj je razlika med tipološkim in dimenzionalnim
pojmovanjem osebnosti?
Tipološki pristop razvršča ljudi po osebnostih značilnostih v kategorije oz tipe. To pomeni, da posameznike obravnava kot pripadnike določene skupine z jasnimi mejami med tipi, dimenzionalnost pa je pristop pa obravnava osebnost kot kontinuum lastnosti, kjer se posamezniki nahajajo na različnih točkah posameznih dimenzij. Ta pristop omogoča večjo natančnost pri opisovanju osebnosti.
Kaj veš o inteligentnosti?
Inteligentnost je sposobnost učinkovitega učenja, mišljenja in prilagajanja okolju. Začetnik merjenja inteligentnosti je bil A. Binet. Kot merilo je uporabil učinkovitost reševanja miselnih problemov in na podlagi uspešnosti določil mentalno starost. Uvedel je IQ oz. količnik inteligentnosti, ki pa velja samo za otroke, saj se od mladostništva dalje umske sposobnosti ne spreminjajo več. Zato zdaj uporabljajo odklonski IQ, ki izraža odnos med dosežkom posameznika in povprečnim dosežkom populacije.
Kaj je testi inteligentnosti in kaj je za njih značilno?
Test inteligentnosti je psihometrični test, ki meri sposobnost inteligentnosti posameznika. Poznamo individualnega ali skupinskega. Naloge so besednega ali nebesednega tipa. Test je časovno omejen. Namenjen je poklicni usmerjenosti in svetovanju, štipendiranju nadarjenih, izbiranju ljudi za prosta delavna mesta in diagnostiki.
Opiši medosebne in medskupinske razlike v inteligentnosti.
Iz porazdelitve IQ v obliki normalne krivulje je največ ljudi povprečno inteligentni, le 2-3% jih dosega zelo nižje/višje. Tisti, ki rezultate dosegajo nižje pravimo, da imajo motnje v duševnem razvoju (podpovprečen IQ in omejenost 2 ali več prilagoditvenih veščin…komunikacija, opravljanje vsakodnevnih opravil…), drugi so inteligentno nadarjeni…večina s prilagajanjem nima težav, nimajo težav z vrstniki, lahko prekašajo v dejavnostih.
Opiši Thurstonovo teorijo osebnosti.
Ločil je 7 faktorjev oz. primarnih umskih sposobnosti, ki so med seboj razmeroma neodvisne in jih merijo različne naloge.
1. BESEDNO RAZUMEVANJE (razumevanje besedilnih odnosov in besedil, slova, poklici; učitelji, pisatelji…)
2. TEKOČA RABA BESED (bogat besedni zaklad, slova spisi, učitelj, pisatelj).
3. ŠTEVILSKI FAKTORJI (hitrost in točnost uporabe rač. operacij, izvajanje enostavnih operacij, mata fiza, računovodja).
4. PROSTORSKA PREDSTAVLJIVOST (razumevanje prostorskih odnosov, sposobnost prostorskega predstavljanja, gefa geometrija, arhitekti).
5. ZAZNAVNI FAKTOR (sposobnost hitrega in natančnega zaznavanja, zaznavanje majhnih razlik v vzorcu, kema ang, detektivi).
6. SPOMINSKI FAKTOR (sposobnost pomnenja in ohranitve (besednega) gradiva, zgoda biologija, zgodovinarji igralci).
7. FAKTOR SKLEPANJA ( sposobnost presojanja logičnih in miselnih odnosov, sklepanja…, mat fiza naravoslovni predmeti, znanstveniki pravniki…)
Kateri dejavniki vplivajo na razvoj osebnosti?
Dednost in okolje. Med seboj sta povezana. Poznamo 3 korelacija; pasivna korelacija, relativna in aktivna.
Predstavi razvojna obdobja.
Predrojstveno obdobje, obdobje otroštva (zgodnje, srednjo in pozno), adolescenca, obdobje odraslosti (zgodnja, srednja, pozna).
Opiši predrojstveno obdobje.
Začne se že ob samem spočetju. Takrat je otrok na mamo povezan preko posteljice, zato je pomembno, da je mama zdrava, ni v stresu, ne zauživa prepovedanih vsebin…
Opiši obdobje otroštva.
Zgodnje otroštvo; hitra telesna rast in masa, prijemanje in premikanje, čustvena vez med otrokom in skrbnikom, stavki 1 ali 2 besed, začne samo zavedati…)
Srednje otroštvo; razvoj možganov, groba motorika, spolne vloge, strahovi, predoperativno mišljenje, širina v besednem zakladu…)
Pozno otroštvo; počasnejša telesna rast, višja telesna masa, odnosi med vrstniki, zahtevnejši stavki, oblikovanje samopodobe).
Opiši adolescenco.
Hitra rast in spolna zrelost….nerodnost, pomembno prijateljstvo, formalne operacije, nagnjenost k tveganju…
