Psihologija 1. test Matura Flashcards

1
Q

Kaj je predmet psihologije?

A

Je znanost, ki proučuje duševne procese, vedenje in osebnost.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kaj so duševni procesi?

A

So notranji procesi, ki potekajo v določenem časovnem sosledju in navadno vodijo k določenemu izidu.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Katere duševne procese poznamo?

A

Motivacijske (spodbujanje in ohranjanje ciljev), čustvene, kognitivne (spoznavne).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kaj je osebnost?

A

Je trajna in edinstvena celota vedenjskih in dusevnih značilnosti.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Katera so podrocja osebnostne strukture?

A

Značaj, temperament, telesna zgradba, sposobnosti.

Za def glej druge flashcards.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kaj je vedenje?

A

Je vsaka aktivnost, ki jo lahko merimo in/ali opazujemo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Zakaj je psihologija empirična znanost?

A

Ker preučuje pojave, ki so dostopni izkušnji in jih je zato mogoce meriti in opazovati.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kateri so cilji psihologije?

A

OPISOVANJE (opis pojava, znacilnosti, primerjamo z drugimi pojavi, opredelimo),
RAZLAGANJE (raziskujemo, pojasnjujemo dejavnike ki vplivajo na pojav, pojasnjujemo interakcije med njimi, razlagamo potek in razvoj dusevnih procesov.)
NAPOVEDOVANJE (lahko napovemo kako se bo posamezen pojav najbrz spremenil, predvidemo vedenje posameznika, napovemo poz. in neg. ucinke razlicnih dejavnikov)
SPREMINJANJE (nadzorovano spreminjamo dejavnike in povzrocimo koristne spremembe, zmanjsujemo nezazelene in skodljive oblike vedenja, izboljsujemo pogoje posameznikovega razvoja in medosebnih odnosov)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kateri so teoreticni in kateri so prakticni cilji?

A

Opisovanje in razlaganje sta teoreticna cilja, napovedovanje in spreminjanje pa sta prakticna cilja.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kaj so panoge psihologije?

A

Panoge obsegajo specializirana podrocja psihologije, ki mejijo na stevilne druge znanosti.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Katere panoge poznamo?

A

Poznamo teoreticne in prakticne panoge.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Katere so teoreticne panoge?

A

OBCA PSIHOLOGIJA ( ugotavlja splosne zakonitosti dusevnega delovanja pri normalnih odraslih ljudeh),
RAZVOJNA PSIHOLOGIJA ( ugotavlja znacilnosti razvojnih obdobij)
SOCIALNA PSIHOLOGIJA ( raziskuje dusevne pojave, vedenje posameznika v druzbenih odnosih in situacijah ter vpliv socialnih dejavnikov na posameznika),
KOGNITIVNA PSIHOLOGIJA (preucuje spoznavne procese).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Katere so prakticne panoge?

A

PSIHOLOGIJA DELA (uporablja psiholoska spoznanja na podrocju dela, ukvarja se z izborom delavcev, z delavno motivacijo…),
KLINICNA PSIHOLOGIJA (uporablja psihološka spoznanja pri svetovanju, psihološki pomoči, soočanju blažjih in hujših duševnih težav, motnjam…)
PEDAGOŠKA PSIHOLOGIJA (uporablja psihološka spoznanja na področju izobraževanja in vzgoje. Ukvarja se z razvijanjem učinkovitih učnih strategij, zmanjševanjem učnih težav…)
ŠPORTNA PSIHOLOGIJA (uporablja psihološka spoznanja na področju športa: motiviranje športnika, razvijanje samozaupanja…)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

S čim se razvije psihologija?

A

Razvije se z nastankom 1. psihološkega laboratorija, ki je nastal leta 1879 v Leipzigu. Ustanovil ga je Wilhen Wundt. Skušal je odkriti temeljne elemente duševnosti in njihovo povezanost v celoto, zato se njegovemu načini reče elementarizem.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kakšne metode je uporabljal Wundt?

A

Uporabljal je introspekcijo in eksperiment?

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Zakaj je bil Wundt deležen kritike?

A

Ker se je pretirano zgledoval po naravoslovnih predmetih, spregledal je celoto in funkcionalnost duševnih procesov, očitali so mu uporabo introspekcije (ne more biti preverljiva in objektivna).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Katere so psihološke smeri?

A

Psihoanaliza, vedenjska psihologija (behaviorizem), humanistična smer in kognitivna smer.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Kaj je psihoanaliza?

A

Utemeljitelj je Sigimund Freud. Vpliv psihoanalize se je poznal na področju psihoterapije, razvojne psihologije in psihologije osebnosti. Psihoanaliza razdeli strukturo duševnosti ter postavi teorijo osebnosti in teorijo razvoj (razvoj identitete). Uporabljal je klinično opazovanje, študije primerov, tehnike proste asociacije in analizo sanj. Opozoril je da obstajajo ideje, težnje, ki so prikrite (NEZAVEDNO). Nezavedno tvorijo potlačene vsebine…vse tisto kar smo izpodrinili iz zavesti (za nas neprijetno, neuresničene želje, nedovoljene ambicije…). Nezavedno je potlačeno, a ne pozabljeno (ostaja aktivno in določa naše vedenje).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Kaj je behaviorizem oz. vedenjska psihologija?

A

Utemeljitelj je Watson. Watson je behaviorizem zasnoval kot znanstveni pristop, ki poudarja objektivno in merljivo vedenje. Osredotoča se na opazovanje in merjenje zunanjega vedenja ljudi in živali. Objektivnost je zaradi ekstraspekcije, saj več ljudi vprašajo in kar je skupnega je objektivno. Vpliva na področju poučevanja učenja (kritike o zanemarjanju pomembnega dela posameznika-duševnosti.
Dražljaj-black box (duševnost)-odziv (reakcija).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Kaj je humanistična smer?

A

Utemeljitelj je Maslow. Predmet poučevanja je osebnostna rast, samoaktualizacija, motivacija, vrednote, ustvarjalnost–>področja, ki so smiselna za človeka. Uporabljal je študije primerov, intervjuje, vprašalnike osebnosti…Smer je nasploh optimistična in daje človeku upanje, da lahko nadzoruje svojo usodo. Ima vpliv na psihoterapijo, psihološko svetovanje, pomembna za razvojno psihologijo. Kritika o nedokazljivosti in preverljivosti, bolj filozofija življenja kot psiho. smer.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Kaj je kognitivna smer?

A

Utemeljitelj je J. Piaget. Namenjena preučevanju višjih spoznavnih procesov (pomnjenju, mišljenju…), Kognitivni psihologi izhajajo iz prepričanja, da se ljudje vedemo v skladu s tem, kako doživljamo in si razlagamo stvarnost. Ima vpliv na področju izobraževanja, socialne psihologije in psihologijo osebnosti. Tehnike so intervju, opazovanje, eksperiment, korelacijske študije…

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Kaj je metoda?

A

Je način organiziranja raziskav.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Kaj so tehnike?

A

Bolj specialni postopki za zbiranje podatkov znotraj metod.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Kakšne metode poznamo?

A

Eksperimentalne in ne eksperimentalne.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Katere raziskovalne tehnike poznamo?

A

Ocenjevalna lestvica, intervju, vprašalnik in psihološki test.

26
Q

Kaj je značilno za znanstveno raziskovanje?

A

Objektivnost, zanesljivost (ob ponovnih meritvah dobimo enake/podobne rezultate), veljavnost (merimo pojav za katerega smo napovedali da ga bomo merili), preverljivost, ponovljivost, metodičnost, sistematičnost, kritični razum.

27
Q

Kaj je značilno za neznanstveno raziskovanje?

A

Subjektivnost, avtoriteta, stališča, stereotipi, predsodki, prehitro posploševanje, zdrav razum, zaključevanje.

28
Q

Katere so znanstvene metode?

A

OPAZOVANJE (zastavljanje vpr., odpiranje raziskovalnih problemov), RAZVIJANJE TEORIJE 8usmeritev problema v teoretični okvir), POSTAVLJANJE HIPOTEZE, NAČRTOVANJE IN IZVEDBA RAZISKAVE TER PREVERJANJE HIPOTEZ IN VREDNOSTENJE TEORIJE GLEDE NA REZULTATE.

29
Q

Kaj je eksperiment?

A

Je raziskovalna metoda, kjer eksperimentator načrtno spreminja pogoje, v katerih se dogaja nek pojav, ker želi ugotoviti kako ti pogoji vplivajo na pojav.

30
Q

Katere so značilnosti eksperimenta?

A

Namerno sprožen pojav, da ga lahko preučimo; ugotavljamo vzročno-posledične odnose; nadzorujemo dejavnike, ki vplivajo na potek; lahko ga ponovimo in preverimo rezultate; ima eksperimentalno in kontrolno skupino; ugotavljamo vpliv neodvisne spremenljivke na odvisno spremenljivko.

31
Q

Kaj sta neodvisna in odvisna spremenljivka?

A

Odvisna je tista, ki jo merimo in/ali opazujemo, neodvisna pa je tista, ki merimo njen vpliv na odvisno spremenljivko.

32
Q

Kaj je moteča spremenljivka?

A

Ni ne odvisna ne neodvisna, ampak vpliva na odvisno.

33
Q

Kaj je eksperimentalna in kaj kontrolna skupina?

A

Eksperimentalna je tista, na katero deluje pogoj, katerega vpliv nas zanima, kontrolna pa tista, kjer ugotovimo, ali bi se takšno vedenje lahko pojavilo v vsakem primeru.

34
Q

Kako poteka eksperiment?

A

Najprej določimo raziskovalni problem, potem postavimo hipotezo. Nato sledi opredelitev spremenljivk, nato sestavimo skupine in na koncu izvedemo eksperiment.

35
Q

Kdaj eksperimenta ne smemo izvest?

A

Ko so vmešana različna čustva, če je vmešano družinsko nasilje (nismo upravičeni sprožiti), če je neetično ali pa premajhen vzorec po katerem bi se ravnali.

36
Q

Kaj želimo doseči z laboratorijskim eksperimentom?

A

Zmanjšati vpliv motečih spremenljivk.

37
Q

Kaj je eksperiment v naravnem okolju?

A

Je eksperiment, ki poteka v naravnem okolju udeležencev, ter poteka v okoliščinah, ki jih nismo umetno ustvarili in so podobne resničnim življenjskim okoliščinam.

38
Q

Kaj je ne eksperimentalna metoda?

A

To je opazovanje, kjer načrtno opazujemo in zapisujemo neko vedenje, ne da bi se vanj vmešavali ali nanj skušali vplivati. Je sistematično in načrtno. Poznamo introspekcijo in ekstraspekcijo.

39
Q

Kaj je intro in ekstraspekcija

A

Introspekcija je samoopazovanje lastnih duševnih procesov, ekstraspekcija pa je opazovanje zunanjih pojavov, vsega, kar je videno navzven.

40
Q

Kaj je intervju?

A

Je tehnika zbiranja podatkov, pri kateri smo v neposrednem stiku s spraševancem, vprašanja so postavljena ustno. Lahko je strukturiran ali nestrukturiran. Strukturiran je ko so vpr. in odg. določeni v naprej, enaka vpr. so za vse, uporabljeni so za lažjo primerjavo rezultatov, so bolj veljavni in objektivni. Nestrukturiran pa je ko so vpr. le okvirno določena vnaprej, vpr. se razlikujejo in prilagajajo odg., možna dodatna vpr., vrstni red vpr. ni določen, uporabljamo pri svetovanju, pri reševanju problemov…

41
Q

Kaj je vprašalnik?

A

Je tehnika, kjer so vpr. v pisni obliki in spraševanci odgovarjajo nanj sami. poznamo vprašalnike, ki so lahko zaprtega, odprtega ali kombiniranega tipa. Pri zaprtem so vpr. in odg. določeni vnaprej, pri odprem si spraševanci sami izmislijo odg, pri kombiniranem pa so določena vnaprej ampak je možen odgovor tudi drugo.

41
Q

Kaj so psihološki testi?

A

So standardizirani inštrument za merjenje psiholoških lastnosti. Poznamo teste osebnosti in teste sposobnosti. Psihologi jih uporabljajo pri poklicnem usmerjanju in svetovanju. Psihološki testi morajo biti veljavni, zanesljivi, občutljivi in objektivni. Testi morajo biti standardizirani (postopek testiranja za vse enak in rezultate testa psiholog glede na norme populacije).

42
Q

Kaj so ocenjevalne lestvice?

A

So tehnika, ki jo uporabljamo za ugotavljanje stopnje izraženosti preučevanih pojavov. Poznamo opisne (stopnje so napisane opisno), številske (stopnje so številke) in grafične (mamo črto in označimo).

43
Q

Katere so prednosti in slabosti intro in ekstraspekcije?

A
44
Q

katere so prednosti odprtega in zaprtega tipa vprašanj?

A
45
Q

Kaj je statistika?

A

Je metoda zbiranja, urejanja, prikazovanja in analiziranja številskih podatkov.

46
Q

Kaj je populacija?

A

Je množica pojavov, ki jo preučujemo.

47
Q

Kaj je vzorec?

A

skupina enot (posameznikov) populacije, od katere dobimo podatke.

48
Q

S čim lahko urejamo in prikazujemo podatke?

A

Z ranžirno vrsto, frekvenčno porazdelitvijo in grafi.

49
Q

Kaj je ranžirna vrsta?

A

Je razporeditev vrednosti po njihovi velikosti.

50
Q

Kaj so poz. in neg. lastnosti ranžirne vrste?

A

POZITIVNE; je preglednejša, vidimo največje/manjše rezultate, nujna da določitev mediane.
NEGATIVNE; če je preveč rezultatov je lahko nepregledna, ne daje dovolj info. o značilnostih skupine, skrajne vrednosti populacije ima vtis na celi skupini.

51
Q

Kaj je frekvenčna porazdelitev in kako pridemo do nje?

A

Po vrsti glede na velikost razporedimo podatke, zraven dopišemo frekvenco (delež ali število ponovitev enake vrednosti). Naredimo jo ko je ranžirna vrsta ne pregledna ali predolga.

52
Q

Kaj so poz. in neg. lastnosti frekvenčne porazdelitve?

A

POZITIVNE; pokaže porazdelitev rezultata cele skupine, nazornost tudi ob večjemu številu, enostavno računanje %, hitro vidi modus in mediana.
NEGATIVNE; potrebno znanje za določitev optimalnega št. razredov, precej dela s štetjem koliko oseb je dosegla rezultat v določene razredu.

53
Q

Kakšne grafične prikaze poznaš?

A

Histogram, poligon.

54
Q

Kakšno računanje srednjih vrednosti poznaš?

A

Aritmetična sredina, mediana in modus.

55
Q

Kako določiš razpršenost rezultatov?

A

Z razponom, s standardno deviacijo.

56
Q

Kako lahko prikazuješ podatke?

A

Z distribucijo (normalna, asimetrična), histogramom, poligonom, korelacijo in vzročnim povezovanjem.

57
Q

Kaj je modus?

A

Je največje število ponovitev.

58
Q

Kaj je mediana?

A

vrednost nad in pod katero se nahaja enako št. vrednosti.

59
Q

Kaj je razpon?

A

Je razlika med največjo in najnižjo vrednostjo.

60
Q

Kaj je standardna deviacija?

A

Je koliko je odstopanja od povprečja.