psihologija 5. test Flashcards
Opredeli socializacijo ter razloži in oceni njen vpliv.
Socializacija je proces, ki teče vse življenje v katerem se posameznikovi vedenjski vzorci, vrednote, standardi, veščine… izoblikujejo skladno s tistimi, ki so v določenem socialnem okolju zaželene. Lahko vpliva na to, kako se bo kdo vedel, ima lahko vpliv na trenutno družinsko situacijo, prijatelje, vrstnike…
kaj je primarna in kaj sekundarna socializacija?
Primarna je to, da na neko vedenje vplivajo individualne posebnosti (tudi prirojene), izkušnje iz zgodnjega otroštva.
Sekundarna pa je ob vstopu v šolo ali vrtec. Vsakič, ko pridemo v neko novo skupino ljudi, se moramo prilagoditi normam te skupine.
opredeli in s primeri ponazori pojma: skupina, socialna vloga.
Skupina je socialna enota, ki jo sestavlja omejeno število ljudi, med katerimi obstajajo stabilen sistem odnosov in določene norme vedenja, ki so usmerjeni k doseganju skupnih ciljev. (4.i, šola, družina).
Socialna vloga je vsota pričakovanj, ki so vezana na določen položaj v družbi oz skupini (učitelj v šoli).
opiše in s primeri ponazori različne oblike skupin.
Formalna je tista skupina, kjer je struktura predpisana, kjer so pravila vedenja, statusi, vloge določeni, člani brez statusa morajo ubogati nadrejene, če ne sledi kazen/nagrada (delavna skupina za pripravo projekta v podjetju…skupina bila uradno določena, z vsemi vlogami za posameznike).
Neformalna pa je tista, kjer se struktura oblikuje sama in postopoma, pravila vedenja, statusi, vloge temeljijo na soglasju večine, člani zagovarjajo določene načine vedenja in komuniciranja, (skupina delavcev med malico)
opiše Zimbardov eksperiment v stanfordskih zaporih in ga kritično presodi,
Izmed vseh prijavljenih so izbrali le 24 najbolj normalnih oziroma običajnih, ki niso imeli nobene kriminalne preteklosti, bili iz družin srednjega razreda in tudi drugače niso izstopali iz povprečja. Med izbranimi kandidati so nato z metom kovanca izžrebali devet izbrancev, ki so jih določili, da bodo pri poskusu igrali vlogo zapornikov, preostalih 15 pa je dobilo vloge paznikov. »zapornike«, ki vnaprej niso vedeli, katero vlogo jim bodo dodelili, na nedeljsko jutro na njihovih domovih aretirali resnični policisti. Pred začudenimi sosedi so jih vklenili in jih odpeljali na policijsko postajo. Tam so jim, enako kot pravim zapornikom, odvzeli prstne odtise in jih z zavezanimi očmi odpeljali naprej v kletni zapor univerzitetne zgradbe. V eksperimentalni ječi jih je že čakala prva izmena paznikov, ki so bili sicer razdeljeni v tri izmene po pet ljudi. Tako je vsak paznik v zaporu prebil le osem ur na dan, enako kot traja delavnik paznikov v resničnem zaporu. Sam vodja eksperimenta Philip Zimbardo pa je hkrati igral tudi vlogo direktorja zapora. Zapornike so ob prihodu v zapor sistematično dehumanizirali. Dodelili so jim številke, odvzeli so jim vse osebne predmete in jih vse preoblekli v enaka zaporniška oblačila. Podobno so dobili nova uniformirana oblačila tudi pazniki, ki jih zaporniki niso smeli klicati po imenu, ampak so jih morali naslavljati »gospod stražnik«. Pazniki so nosili tudi sončna očala, tako da neposrednega kontakta z očmi med jetniki in nadzorniki ni bilo. Končalo se je po 6ih dneh zaradi strahu pred premočnimi psihičnimi posledicami.
razloži in oceni psihološke funkcije družine.
Družina je skupina ljudi, ki so sorodstveno povezani. Družina deluje kot sistem. Najpomembnejše funkcije so psihološke; varnost, ljubezen in sprejemanje, razvoj, samostojnost.
Varnost; prostor, kjer se mora vsak počutiti varno, kjer se mu ne more zgoditi nič
ljubezen in sprejem; vsak mora biti sprejet in cenjen, ne glede na napake, vsak mora dobiti jasna sporočila, da je ljubljen.
razvoj; prostor za preizkušnjo novih veščin, brez posmehovanja.
samostojnost; starši si prizadevajo, da mora otrok postopno postati samostojen, da bo lahko skrbel za lastno dobro.
opiši in s primeri ponazori načine vzgajanja.
Poznamo avtoritarno, permisivna, avtoritativno vzgojo in vzgojno brezbrižnost.
AVTORITARNA; tista, ki temelji na podrejanju staršev. V ospredju so zahteve staršev, katere mora otrok izpolnjevati. Zahteve so visoke, raven sprejemanja otroka pa nizek. Starši si želijo, da bi otrok hitro odrastel in postal podoben njim. Posledice; otrok se začne upirati staršem, postane jim podoben, svojih lastnih potreb in želja ne upošteva več. (ti že pokažem, da se ne tepe drugih)
PERMISIVNA; otroku je dopuščeno vse, skoraj brez omejitev. Tudi če so meje postavljene, se jih otrok ne drži in jih spreminja glede na soje potrebe. Raven sprejemanja otrok je visok, raven zahtev staršev in njihov nadzor je nizek. (otrok noče it spat ob uri, starš mu reče pejt dr čes sam ne bit jezen).
AVTORITARNA; prevladujejo vrednote, ki se navezujejo na enakost, svobodo in odgovornost. Družina izbira pravo ravnotežje med popuščanjem in avtoritarnostjo. otrok zraste v samostojno in odgovorno osebo (delo hišnih opravil ni samo za mame).
VZGOJNA BREZBRIŽOST; ko se starši ne zanimajo za otroka. V ospredju opuščanje/zanemarjanje vzgoje. (otrok cel dan pred tv, starši se ne zmenijo zanj). posledice; nizka samozavest, čustvene težave (osamljenost, tesnoba), slaba samodisciplina…
opredeli pojem socialnega zaznavanja ter razloži in s primeri ponazori možne napake v socialnem zaznavanju
Socialno zaznavanje je proces zaznavanja in presojanja drugih ljudi, samih sebe, socialnih odnosov in socialnih situacij.
PRIVI VTIS; Težnja, da že ob prvem srečanju s posameznikov ali ob prvi informaciji o njem oblikujemo splošni vtis, ki se ohrani in vpliva na naše dojemanje in presojanje tega posameznika tudi pozneje (na razgovor pride ureje, nasmejan kandidat, delodajalec misli +, da je sposoben in ustrezen kandidat za delo).
HALO UČINEK; Težnja, da na temelji poznavanja ene osebnostne lastnosti ocenjujemo tudi druge lastnosti oz osebnost v celoti (učenka zelo pridna, urejena, učiteljica misli, da je tudi pametna in vedno poštena).
NAPAKA SIMPATIJE; Težnja da ocenjujemo posameznika bolj pozitivno izključno zato, ker nam je bolj simpatičen oz negativno ker nam je antipatičen (nekdo ti je simpatičen, zato imaš o njem poz. mnenje).
presodi dejavnike, ki vplivajo na razvoj prosocialnega vedenja.
Najbolj pomembna sta odnos staršev do otroka v zg. otroštvu ter poznejši odnos vrstnikov in drugim pomembnih ljudi.
opredeli in s primeri ponazori prosocialno vedenje
Prosocialno vedenje je vedenje, pri katerem postavljamo v ospredje druge ljudi in njihove koristi.
Sodelovanje: v razredu prof razdeli učence v skupine. Eden od njih opazi, da so drugi malo sramežljivi, zato jih povabi k pogovoru, razdeli jim naloge glede na njihove sposobnosti in poskrbi, da vsak dobi priložnost za sodelovanje.
alturizem; na poti domov nekdo opazi, da se je stari gospe strgala vrečka z živili, kjub temu da je njegov avtobus že prišel ji je pomagal pobrati stvari ter jih odnesem v njeno stanovanje. Ni zahteval nobenega plačila.
opredeli in s primeri ponazori proindividualno vedenje
Proindividualno vedenje je vedenje, pri katerem postavljamo v ospredje sebe in svoje koristi.
EGOIST; v ospredje postavljaš sebe in svoje interese…vse sam ti
TEKMOVALNOST; dva učenca se pripravljata na tekmovanje. Eden od njiju rešuje dodatne naloge da je boljši. Med pripravo primerja naloge z drugimi in si postavlja cilj, da jih premaga.
ASERTIVNOST; v skupini eden od učencev veš čas prevzema naloge in ne pusti drugim, da bi sodelovali, saj želi dobiti pohvalo od učitelja. Drug učenec u reče, da ima nekaj zanimivih idej in da bi rad prispeval svoj del.
opredeli in s primeri ponazori disocialno vedenje,
Disocialno vedenje je vedenje, ki ni v skladu z normativno urejenostjo neke družbe. Poznamo antisocialno (neposredno ogroža interese drugih - uničevanje šolske lastnine) in asocialno (se ne drži norm družbe, ampak je ne ruši in ne ogroža - nekdo sam sedi, kjub temu da ga drugi niso izrinili).
opredeli in s primeri ponazori agresivno vedenje ter razloži njegov razvoj
Agresivnost je fizično ali besedno vedenje, katerega namen je povzročanje fizične ali psihične poškodbe drugim osebam.
biolški razvoj, frustracija, socialni razvoj…glej ppt za razlago
opredeli pojma komunikacija in sporočanje ter opiše komunikacijski proces (pošiljatelj, prejemnik, kanal, kodiranje, dekodiranje, šum),
Komunikacija je sporazumevanje. Sporočanje pa je eno +smerni proces, kjer pošiljatelj pošlje sporočilo prejemniku. Slika za komunikacijski proces.
razloži in oceni posledice prosocialnega, proindividualnega in disocialnega vedenja za medosebne odnose;
PROSOCIALNO; poz…izboljšanje zaupanja, povečanje prijateljstva, povečanje občutka varnosti in podpore.
PROINDIVIDUALNO; POZ…spoštovanje in zdrav odnos (asertivne osebe), povečanje samospoštovanja…neg…mogoče napačno razumevanje.
DISOCIALNO; neg…poslabšanje odnosov (napetosti + konflikti), izključenost disocialnih ljudi, negativne emocije drugih ljudi (jeza, strah, razočaranje…)
pojasni pomen učinkovite komunikacije v konkretnih življenjskih situacijah.
Učinkovita komunikacija je ko si prejemnik sporočilo razlaga tako, kot si ga je želel pošiljatelj. Dobra je v družini, saj bi brez nje prišlo do napačnih interpretacij, čustvenih razdalj in konfliktov, v službi, saj če pride do težave v projektu lahko z njo uspešno rešiš težavo in izboljšaš projekt, v zvezi ker gradi zaupanje in rešuje konflikte…
razlikuj ter s primeri ponazori besedno in nebesedno komunikacijo.
Nebesedna komunikacija je vsako sporazumevanje, ki ne vključuje besed ali simbolov, ki besede nadomeščajo. Poznamo objezikovno (izgovorjava, hitrost, ritem…), govorica telesa (izrazi in pogledi, gibi, telesna drža), sporočila z oblačili, frizurami, nakitom…
PRIMER; na sestanku v službi en sodelavec nenehno prečkava roke, se nagiba nazaj na stol, gleda skozi okno… zgleda kot da ni zainteresiran, ali pa se ne strinja s šefom.
Kaj so stališča, predsodki in stereotipi.
Stališče je celota prepričanj, čustev in vrednostnih ocen v odnosu do socialnih situacij ali objektov, ki deluje kot trajna pripravljenost za določen način vedenja.
Predsodek je stališče do socialnih skupin, ki ni utemeljen, a ga spremlja močno čustvo in je odporen na spremembe.
Stereotip je poenostavljena in posplošena sodbe o socialnih skupinah in njihovih pripadnikih.
pojasni in s primeri ponazori komponente stališč.
Poznamo spoznavno, čustveno in dinamično komponento. Spoznavna obsega vednost, znanje, info, argumente…o objektu stališča, kjer je spoznavna komponenta prešibka so predsodki (pravica žensk je da odločajo o svojem telesu, če plav ni legaliziran…)
čustvena komponenta so poz. ali neg. čustva in subjektivne vrednostne ocene v odnosu do objekta stališča (jezi me, …)
Dinamična komponenta je pripravljenost oz težnja posameznika, da deluje v skladu s svojimi stališči, ki pa se ne uresniči vedno. Deluje kot vedenjska namera (udeležila se bom shoda, da podprem peticijo o splavu).
razloži in ovrednoti vpliv stališč na vedenje in medosebne odnose.
NA NAS; usmerjajo našo pozornost (bolj smo pozorni na info., ki se skladajo z našimi stališči), lažja zapomnitev tistega, kar naša stališča potrjujejo, vpliv na mišljenje, presoje, ocene, učinkovitost učenja (če imamo poz. stališča do učenja, bomo uspešni).
DO DRUGIH; preko stališč izražamo vrednote in sporočamo, kaj nam je pomembno.
opiši vrste predsodkov in jih ponazori s primeri,
Poznamo spolne, verske predsodke, predsodke v odnosu do drugačno spolno usmerjenih, do starostnikov in rasne predsodke.
Etični; drug narod je manjvreden od našega, zavračanje in sovražnost drugim nacionalnih skupin (vsi Romi so leni in nočejo delati)
rasni; poudarjanje manjvrednost druge rase (črnci)
verski; predsodki o muslimanih
spolni; ženske so manjvredne od moških…
razloži in presodi vzroke oblikovanja predsodkov
Veliko predsodkov ima izvor v procesu primarne socializacije, ker otroci od staršev in skozi medije prevzemajo prve posplošene sodbe o socialnem svetu.
Teorija o frustraciji kot povod za oblikovanje predsodkov…določene družbene skupine uporabljamo kot grešne kozle, ki naj nosijo krivdo za naše neuspehe in frustracije.
Predsodki imajo pogosto ekonomske vzroke (ko se domačini počutijo ogrožene s strani priseljencev zaradi služb).
politični vzroki; politične stranke podpirajo in krepijo predsodke, če je to v njihovo korist (pomoč pri vzponu na oblast, uresničevanje drugih ciljev…)
opiši in s primerom ponazori vpliv predsodkov na vedenje
Alport razlikuje 5 hierarhično razvrščenih stopenj izražanja predsodkov.
1. OGOVARANJE (izražanje neg. odnosov do določenih skupin s šalami, vici…) …fanta se norčujeta iz muslimanke, ker ima ruto na glavi.
2. IZOGIBANJE (pripadniki višjih slojev se izogibajo nižjih slojev, ne hodijo v iste šole..).
3. DISKRIMINACIJA (vsako vedenje, ki je neposredno proti pripadnikom skupin v odnosu do katerih imajo predsodke….ženska ne dobi službe ker je ženska, oz je manj plačana kot bi bil moški).
4. NASILJE (fizični napad in druge možnosti onemogočanja normalnega življenja…požigi bivališč, razbijanje trgovin…)
5. GENOCID (iztrebljanje in fizično preganjanje celih skupin, manjšin ali narodov…pobijanje Judov s strani Hitlerja)
opredeli vrednote ter opiši in s primeri ponazori glavne kategorije vrednot.
Vrednote so posplošeni cilji, ki jih cenimo, želimo in se zadnje zavzemamo. Poznamo 4 kategorije vrednot. To so hedonske (na prehodu v odraslost….dobra hrana in pijača, prijatelji, druženje, zabava, počitek, uživanje…povezane s čutnimi dobrinami), potenčne (dosežki, uveljavljanje…moč, ugled, zmaga…)+ ekonomske (po denarju…), moralne (vrednote dolžnosti in odgovornosti…poštenost, pravica, pogum, enakost, svoboda, ljubezen, alturizem…), vrednote izpolnjenosti in dovršitve posameznikove esistence (resnica, spoznanje, kultura, umetnost, lepota, odrešenje, samo izpolnjevanje, občutek življ. smisla…)
