psihologija 3. test Flashcards
Kaj je učenje?
Je proces spreminjanja znanja/vedenja zaradi izkušenj z razmeroma trajnim učinkom.
Kaj vse se lahko naučimo?
Zaznavanja svojega okolja, obvladovanje svojega gibanja, reševanja problemov…
Katere oblike učenja poznamo?
Klasično pogojevanje, instrumentalno pogojevanje, modelno učenje, besedno učenje.
Opiši klasično pogojevanje?
Je enostavna oblika učenja, pri katerem se naučimo odzivov na nevtralni dražljaj, zato ker se je ta ND večkrat pojavil skupaj z dražljajem, ki sproži brezpogojni odziv. (mali Albert, pes in slinjenje na ton).
Pri klasičnem pogojevanju lahko pride do ugašanja oz. slabljenja in prenehanja delovanja PO, če ga ne utrjujemo več z BD Lahko pride do spontane obnovitve, kar pomeni, da se ti želja po nečem kar ne delaš več znova pojavi (ozdravljeni alkoholiki). Poznamo tudi generalizacijo oz. posploševanje PO, kar pomeni da s PO reagiramo na dražljaje, ki so podobni pogojnemu. Diferenciacija je razlikovanje PO od podobnih, nastane pa, če dosledno utrjujemo en sam določen dražljaj, vseh ostalih podobnih pa ne. PO višjega reda je če se ob zvoku prižge tudi luč se pes slini tudi na luč ne sam na zvok.
Opiši instrumentalno pogojevanje?
Je enostavna oblika učenja, pri katerem se spremeni verjetnost ponavljanja vedenja glede na posledice, ki jih ima to vedenje na posameznika. (Podgana v Skinnerjevem zaboju, cevka za hrano, če žival pritiska na pravo tipko, dobi hrano). Poteka s podkrepitvami in kaznovanjem. Podkrepitev je dogodek in dražljaj, ki povečajo verjetnost določenega vedenja, ki mu sledijo pozitivne posledice (hrana pri dresuri, dobra ocena…), kazen je neprijeten dražljaj/dogodek, ki sledi nekemu vedenju in zmanjšuje verjetnost njegovega ponavljanja. Inštrumentalni odziv je tisti, ki zagotavlja delovanje dražljaja s prijetnim učinkom ali pa prepričuje delovanje dražljajev z neprijetnih učinkom.
UGAŠANJE: če podkrepitve ni več, naučeno vedenje sčasoma preneha (dojenčki, ko se odvajajo od nočnega dojenja jokajo pol ne več).
RAZLIKOVALNI DRAŽLJAJ: je signal za določeno vedenja, saj naučenemu odzivu vedno sledi podkrepitev ali kazen (vemo kaj pomenijo lučke na semaforju).
GENERALIZACIJA: če se naučimo odziva na določen diskriminativni dražljaj se tako odzovemo tudi na pofobne dražljaje (prijaznost…uspeh).
Opiši modelno učenje?
Je oblika učenja, pri katerem se novega vedenja naučimo le z opazovanjem modela. Bandura opisuje 4 elemente modelnega učenja; pozornost, zapomnitev, izvajanje, motivacija. Lutka Boba
Opiši eksperiment z Lutko Bobo?
Je klasična študija, ki je dokazala, da se otroci učijo vedenja z opazovanjem. Udeleženih je bilo 36 dečkov in 36 deklic. Razporedili so jih v 2 skupini. Ena skupina je pred seboj opazovala človeka, ki se je do lutke obnašal nasilno, druga skupina pa človeka, ki je bil do lutke prijazen. Ko so otroci nato dobili priložnost, da se igrajo z lutko so se do nje obnašali tako kot se je odrasla oseba pred njimi.
Opiši besedno učenje?
Je učenje besed ali drugih simbolov. Poznamo besedno učenje nižje ravni (učenje povezanih besed na pamet) in besedno učenje višje ravni (smiselno besedno učenje pojmov, zakonitosti in reševanja problemov).
Kaj je spomin?
Je sposobnost pomenjena in poseben sestav, na katerem so shranjene info.
Kaj je pomnjenje?
Je proces usvajanja, ohranjanja in obnavljanja info.
Kaj je pozabljanje?
Je proces izgubljanja ohranjenih informacij.
Opiši tristopenjski model učenja?
->(zunanji dejavnik) TRENUTNI SPOMIN-> (zaznavanje) KRATKOTRAJNI SPOMIN -> (organiziranje/povezovanje) DOLGOTRAJNI SPOMIN.
OBNOVA iz dolgotrajnega v kratkotrajni, NEZAVEDNO POMNENJE iz trenutnega v dolgotrajnega.
Kaj je trenutni spomin?
Je spomin, ki za zelo kratek čas shrani info. v takšni obliki, kot jih občutimo. Obseg je velik. Njegova vloga je, da omogoča povezovanje čutnih vtisov v celoto zaznav (glasove v besedno, tone v melodijo…). (ko ti nekdo pove tel. št. in si jo zapomniš sam za tolk časa, da si jo vpišeš v telefon).
Kaj je kratkotrajni/delavni spomin?
Je spomin v katerem se nove info. začasno shranijo in kombinirajo s tistimi iz dolgotrajnega. Obseg je 5-9 enot, zapomnimo le za 15-40s. Info. dobi pomen. (seznam za trgovino)
Kaj je dolgotrajni spomin?
Je spomin v katerem so shranjene vse naše izkušnje, dogodki, veščine, čustva…, ki so med seboj dobro povezani in dobro organizirani, kar omogoča obnovo. Info. so hranjene do konca življenja, obseg je neomejen. Poznamo 3 vrste dolgotrajnega spomina; spoznavni, deklarativni (info. sporočimo, opišemo) in proceduralni (kako stvari delamo).
Kaj je kompetenca?
Je zmožnost opraviti neko nalogo s pomočjo znanja, veščin. Je kombinacija proceduralnega in deklarativnega dolgotrajnega spomina, stališč in vrednot.
UČENJE UČENJA: organizirano usmerjanje lastnega učenja, učinkovito upravljanje s časom, pridobivanje novega znanja in njegova uporaba.
MEDOSEBNE KOMPETENCE: stališča strpnosti, spoštovanja drugih, pripravljenost sklepanja kompromisov, znanje o kodeksu, vedenju…
Katere so kakovostne spremembe pri zapomnitvi gradiva?
!! ljudje morali obnavljati zgodbe na določen čas!!
POMEN ZGODBE- v obnovi poudarjen drug vidik zgodbe kot originalno (dodajanje dogodkov, spreminjanje zaporedja, da bi zgodba postala smiselna, razumljiva.). pomen se spreminja postopoma. Vplivajo čustva…tisti, ki so boljše razpoloženi si več zapomnijo.
SKRAJŠANJE ZGODBE- izginejo podrobnosti, imena, številke, ostanejo tiste podrobnosti, ki so poslušalca presenetile.
KONVENCIONALNOST- dobro znane teme in vzorci nadomestijo fraze, zgodb vse bolj običajna.
Katere so količinske spremembe pri zapomnitvi gradiva?
Vpliv asociacij in pomena.
Opiši dejavnike, ki vplivajo na učenje in pomnjenje?
Poznamo notranje in zunanje. Notranji so psihološki (umske in druge sposobnosti - inteligentnost, učni stili, čustva…) in fiziološke (kratkotrajna telesna stanja - utrujenost, žeja ali dolgotrajna slabost…). Pri zunanjih pa so fizikalni (vreme, svetloba, temperatura…) in socialni (učitelji, družina, prijatelji…).
Kaj je učni stil?
Je kombinacija načinov učenja, ki jih učenec uporablja v učnih situacijah. Poznamo vidni, slušni, telesno-gibalni.
Kaj je učna motivacija?
So tisti dejavniki, ki spodbujajo in usmerjajo učenje in določajo njegovo trajanje, kakovost in intenzivnost. Poznamo notranjo in zunanjo.
Naštej in opiši strategije učenja?
Strategije učenja je zaporedje v cilj usmerjenih učnih dejavnosti, ki jih učenec uporablja na svojo pobudo in spreminja glede na zahteve situacije.
1. NAČRTVOVANJE UČENJA (koliko časa, kaj že vemo, kako se bomo učili, kateri gradivo potrebujemo…)
2. SPREMLJANJE UČENJA (ali smo osredotočeni na nalogo, nas kaj moti, učinkovitost učenja…)
3. VREDNOTENJE IN URAVNAVANJE (presodimo kakovost znanja/izdelka, ali so strategije učenja uspešne…)
4. ELABORACIJA je povezovanje snovi z že obstoječim znanjem. Omogoča razumevanje snovi.
4. ORGANIZIRANJE je urejanje snovi v logično strukturo
5. PONAVLJANJE je pomembno za zapomnitev podatkov in vsebin. S ponavljanjem ohranjamo info. v kratkotrajnem spominu in jo skušamo shraniti v dolgotrajnega (podčrtovanje besed, glasno ponavljanje, zapiski, uporabljamo mnemoniko.
Opiši mišljenje v dveh pomenih.
V širšem pomenu je mišljenje različni spoznavni procesi, ki potekajo v delovnem spominu (predstavljanje, pomnjenje, presojanje, odločanje…).
V ožjem pomenu pa je proces odkrivanja novih odnosov med info. oz. procesi reševanja miselnih problemov…info. skušamo dojeti na nov način.
Navedi oblike mišljenja.
Realistično, domišljijsko, konvergentno, divergentno, abstraktno in konkretno.
Opiši realistično in domišljijsko mišljenje.
Realistično je kombiniranje stvarnih dejstev, prevladujejo objektivni dejavniki (pisanje obnove).
Domišljijsko je kombiniranje dejstev po vplivom subjektivnih dejavnikov, pod vplivom čustev in želj (umetniška ustvarjalnost, domišljijski spisi…).
Opiši konvergentno in divergentno mišljenje.
Konvergentno je osredotočanje na eno rešitev, zamisel ter temelji na predhodnem znanju ali logičnem mišljenju (reševanje križank).
Divergentno je razvijanje številnih zamisli, postavljanje novih hipotez, uporaba znanega na nove načine (iskanje novega logotipa svsgugl).
Opiši konkretno in abstraktno mišljenje.
Konkretno: v miselnih procesih prevladuje uporaba zaznav, predstav, konkretnih pojmov, tisto kar se v razvoju pojavi najprej (zapisati recept za kosilo).
Abstraktno : prevladujejo abstraktni pojmi, v razvoju pojavi po 11. letu (narisati pravičnost).
Kako je mišljenje povezano z drugimi duševnimi procesi?
PERCEPCIJA - zagotavlja surov material (slike, zvok, občutki), ki ga mišljenje obdela in interpretira.
POZORNOST - da bi lahko razmišljali moramo usmeriti našo pozornost na določene info. Pogosto usmerjeni na zaznavo pomembnih info.
SPOMIN: mišljenje uporablja info, shranjene v kratkotrajnem in dolgotrajnem spominu
ČUSTVA: njihov vpliv (poz. čustva povečajo ustvarjalnost, negativna pa zmanjšajo sposobnost razmišljanja),
Kaj so strategije reševanja miselnih problemov?
So načini uporabe miselnih operacij za napredovanje k cilju. Pri reševanju presegamo uporabo prej naučenih pravil, formul ali ustaljenih postopkov za doseganje cilja. Miselni problemi so lahko odprti/zaprti. Zaprti imajo dobro opredeljeno začetno in končno stanje (natančno določene rešitve), vemo kaj je cilj, poiskati moramo le še način. Pri odprtih cilj ni jasno določen, možnih rešitev je več.
Naštej in opiši strategije.
Strategija poskusi in napake; ugibamo pravo pot k cilju in preizkušamo različne rešitve, dokler ne najdemo ta prave. (otrok in nedelujoč komp).
Strategija postopna analiza; probleme razdelimo na vmesne cilje, ki jih postopno rešujemo, skoti posamezne korake, od začetnega do končnega stanja. Vključuje predvidevanje in načrtovanje (reševanje enačb).
Strategija vpogled; do rešitve pridemo z nenadnim vpogledom, ki temelji na prestrukturiranju problema oz. videnju problema v novi luči (N. Tesla in indukcijski motor).
Naštej dejavnike, ki vplivajo na reševanje problemov?
MOTIVACIJA - spodbuja z motivi (doseg, zasluga…), da neki zaznaš kot problem, notranja motivacija pomaga, da izbereš problem in da si vztrajen, premočna motivacija lahko zavira mišljenje.
ČUSTVA - poz. čustva spodbujajo, vzdržujejo, usmerjajo mišljenje, blaga trema spodbuja, močna čustva ovirajo na mišljenje.
ZNANJE - omogoča drugačno videnje problema in olajša njegovo reševanje. Lahko predstavlja oviro, saj smo osredotočeni le na en način reševanja.
Kaj je ustvarjalnost in kaj meri?
Ustvarjalnost je miselni proces, katerega rezultat so originalni in ustrezni dosežki. Meri originalnost (rezultat nekaj novega, svojevrstnega, redkega - učitelj dal nalogo da seštejejo št od 1 do 10, en učenec šel 1+10, 2+9…), fluentnost/tekočnost (hitro navajanje idej oz. rešitev - tekoče govorjenje tujega jezika) in fleksibilnost (spreminjanje strategij, odkrivanje kakovosti rešitev, navajanje različnih rešitev… - nogometaši so morali spremeniti taktiko, ker so se nasprotniki prilagodili).
Katere so stopnje ustvarjalnosti?
- PREPARACIJA (PRIPRAVA): spoznava problema, izbira podatkov o njem, prebiranje literatur, iskanje rešitev…).
- IKUBACIJA: gradivo zbrano v fazi priprave zori
- ILUMINACIJA (RAZSVETLJENJE): rešitev ustvarjalec doživi nenadno in nepričakovano, običajno na nenavadnih okoliščinah (sprehodu, šopingu…).
- VERIFIKACIJA (PREVERJANJE REŠITEV): preverimo ustreznost rešitve po različnih kriterijih, prevladuje konvergentno mišljenje.
Kateri dejavniki vplivajo na modelno učenje?
POSLEDICE MODELOVEGA VEDENJA: večja pripravljenost posnemanja vedenja za katerega je bil model nagrajen.
ZNAČILNOSTI MODELA: privlačnost, podobnost po zunanjosti, spolu, starosti, temperamentu, značaju…
OPAZNOST MODELOVEGA VEDENJA: je izstopajoče in pritegne pozornost.
UČENČEVE ZNAČILNOSTI: vrednote, potrebe in pričakovanja
