Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

4. LETNIK > Filozofija test 1 > Flashcards

Filozofija test 1 Flashcards

1
Q

Kaj je filozofija in kako se razlikuje od drugih šolskih predmetov?

A

Je način življenja, je razumno ali razmišljujoče življenje, je razmišljanje o vsemu, čemerkoli. Filozofija ni podobna nobenemu drugemu predmetu, saj ima kritičen pristop, ki ni odvisen od posameznikovega predmetnega področja.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kako filozofija vpliva na naša prepričanja in življenje?

A

Naša življenja imajo večjo globino, ker smo sposobnejši na novo videti načine, s katerimi zremo na svet.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Zakaj filozofija ni »gradnja gradov v oblakih«?

A

Ker filozofija šele razganja te oblake, razširja naše znanje o svetu in nas samih.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kako filozofija spodbuja premagovanje predsodkov in avtomatizmov?

A

Predsodke tako, da razumemo njihove izvore in se vprašamo ali so upravičeni. Avtomatizem tako, da razumemo, daj so avtomatizmi koristni in kdaj škodljivi in nas vodi k zavestni uporabi teh procesov.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kaj pomeni biti »kritičen« v filozofiji?

A

Da smo nagnjeni k refleksiji, pazljivo raziskujemo in smo pripravljeni spremeniti svoje prepričanje, če je nujno.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Zakaj se filozofijo opisuje kot »ljubezen do modrosti«?

A

Ker beseda prihaja iz stare grščine, kjer philen pomeni rado, sophia pa vednost.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kako filozofija pomaga pri soočanju z drugačnimi pogledi na svet?

A

Spodbuja nas da uvidimo posledice naših stališč in včasih tudi njihovo brezupno protislovnost.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kako filozofija spremeni način zagovarjanja lastnih prepričanj?

A

Omogoča uvideti kako so oz. niso upravičena naša najdragocenejša prepričanja in tudi razločevati katera naj sprejmemo tudi v bodoče in katera zavrnemo/imamo za vprašljiva.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Heidegger trdi, da je to vprašanje prvo po rangu in ne po časovnem zaporedju. Pojasnite, kaj s tem misli.

A

PO RANGU; enkrat kot najširše, potlej kot najglobje in naposled kot najizvirnejše vprašanje.
NE PO ČASOVNEM ZAPOREDNJU; narodi, posamezniki se v svoji zgodovini sprašujejo marsikaj, preden so naleteli na to vpr. in ker to ni vpr. ki bi ga zastavili že na začetku.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Zakaj je po Heideggerju to vprašanje najširše, najgloblje in najizvornejše?

A

Najširše ker zajema vse, najglobje ker prodira do temeljev bivanja in najizvornejše ker vrača filozofijo k njenemu bistvenemu izhodišču - k čudenju.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kaj so miti?

A

Je pripoved, zgodba, izrek.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kako se miti delijo?

A

Na TEOGONIJE (govorijo o nastanku in življenju nadnaravnih bitij) in KOZMOGONIJE (razlagajo nastanek vesolja, sveta, narave, človeka).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Katere so značilnosti mitov?

A

ANTROPOMORFIZEM (nadnaravne sile prikazujejo po meri človeka) in PERSONIFIKACIJA (prikaz živali, stvari, pojavov s člov. lastnostmi).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kakšna je razlika med mitološkim in filozofskim mišljenjem?

A

MITIČNO; vzroke za dogajanje išče zunaj stvari.
FILOZOFSKO; išče vzroke znotraj stvari samih.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Pojasnite vse obravnavane filozofske discipline in s čim se ukvarjajo (ontologija, gnoseologija, etika, filozofska antropologija, estetika, logika).

A

ONTOLOGIJA; Najstarejša in najbolj osnovna, temeljna fil. disciplina o biti in bivajočem.
GNOSEOLOGIJA; spoznavna teorija: ukvarja s problemom spoznanja, od kod izvira spoznanje, kako globoko je….
ETIKA; teorija o morali, je praktična panoga filozofije.
FILOZOFSKA ANTROPOLOGIJA; se sprašuje o človeku nasploh (teorija o človeku).
ESTETIKA: nauk o čutnem zaznavanju (nauk o tistem, kar je mogoče zaznati s čutili), nauk o lepem. Ukvarja s pomenskimi ravnmi lepote.
LOGIKA; orodje, ki človekov razum pripravi na filozofsko mišljenje. Ukvarja s preučevanjem zakonov in oblik pravilnega mišljenja.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kako so ljudje v votlini zvezani?

A

Z okovi in gledajo predse.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Kaj vidijo ljudje, ki so v votlini?

A

Sence.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Kaj se zgodi, ko eden od njih zapusti votlino?

A

Oslepi, sprevidi resnico/novo znanje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Kako se ta oseba odzove na svet zunaj votline?

A

Doživi wow efekt (katarzo).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Kako se odzovejo drugi, ko jim pripoveduje o svoji izkušnji?

A

Ne verjamejo mu.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Kaj simbolizira votlina?

A

Nevidnost.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Kaj simbolizirajo sence?

A

Manipulacijo, sence so resničnost.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Kaj simbolizira ogenj?

A

Omejen/zavajajoč vir informacij.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Kaj simbolizira svet zunaj votline?

A

Resnico.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Kaj simbolizira sonce?

A

Absolutno resnico.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Kaj simbolizira osvobojen človek?

A

Tisti, ki išče resnico-> človek izven jame, socialni medij.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Kako Platon z drugimi besedami poimenuje svet v jami in gornji svet?

A

Svet v jami…vidni svet; gornji svet…miselni svet.

28
Q

Kaj torej simbolizira težak vzpon v gornji svet?

A

Pot k idejam, vzpon k znanju/mišljenju.

29
Q

Ideja dobrega je najvišja. Kakšno funkcijo ima njeno spoznanje?

A

Ima funkcijo spoznanja resnice. Sama ideja nam da možnost, da jo resno vidimo in spoznamo.

30
Q

Pojasnite temeljno razliko med etiko in moralo.

A

Morala je skupek družbenih predpisov, norm, ki usmerjajo medsebojne odnose ljudi.
Etika je filozofsko raziskovanje moralnih vprašanj.

31
Q

Kako v filozofiji razumemo besedi »moralno« in »nemoralno«?

A

V smislu ali je neki postopek pravilen ali nepravilen, pošten ali nepošten.

32
Q

Naštejte nekaj temeljnih vprašanj, ki si jih etika zastavlja.

A

Kaj je dobro življenje, kaj je najvišje dobro, kakšne so temelje vrline, ali obstaja najvišja vrlina…

33
Q

Navedite in pojasnite temeljne prvine Sokratove filozofije.

A
  1. MAJEVTIKA (filozofska metoda postavljanja vprašanj, da bi sogovornik prišel do spoznanja, znanja, ki je že v njem).
  2. SOKRATOVA IRONIJA (navzkrižno spraševanje, kjer sogovornik odgovarja z da/ne, običajno pripelje sogovornika v protislovje z izhodiščnimi izjavami)
  3. PRIZADEVANJE ZA SPLOŠNO VELJAVNIMI RESNICAMI (iskanje skupnega, kar povezuje različne pojave)
  4. KONČNO SPOZNANJE DOBREGA KOT CILJ ŽIVLJENJA IN FILOZOFIRANJA
34
Q

Kaj tožniki očitajo Sokratu in kako se na njihove obtožbe odziva?

A

Očitajo kvarjenje mladine, ker naj bi jih učil upirati se tradicionalnim vrednotam in oblastem in nevero v bogove in uvajanje novih bogov. Odzove se s tem, da mu pojasni kako je prišel pred sodišče.

35
Q

Kako Sokrat razloži svoje poslanstvo, ki ga povezuje s preročiščem v Delfih?

A

Sokrat pove, da mu je prijatelj Hairefon povedal, da je Delfisko preročišče dejalo, da je Sokrat najmodrejši človek. Ugotovil je, da tisti ki naj bi veliko vedel nič ne ve, medtem ko on sam ve, da nič ne ve. Njegovo poslanstvo je spodbujanje drugih k preizkušanju lastnega znanja.

36
Q

Kaj Sokrat misli s tem, ko pravi, da »ve, da nič ne ve«?

A

Sokrat s tem izraža filozofsko držo, ki temelji na zavedanju lastne nevednosti. Pravi, da je prava modrost v priznavanju omejenosti svojega znanja. Meni, da je iskanje resnice proces, ki zahteva dvom in nenehno preizpraševanje.

37
Q

Kako Sokrat odgovarja na Kritonovo prepričevanje, da naj pobegne?

A

Da je treba spoštovati zakone in pravila države, da bi bil kršilec dejanja…

38
Q

Katere argumente uporabi?

A

Pobeg bi škodoval njegovemu ogledu in njemu kot filozofu, zavrgel bi svojo zavezanost zakonitosti, pravi da so zakoni temelj družbenega reda in jih ne sme uničiti.

39
Q

Opišite Sokratovo stališče in glavne točke njegovega odgovora.

A

Meni, da je treba biti zvest svojim načelom in ne odgovarjati na krivico s krivico. Pobeg bi ogrozil moralni red in njegovo filozofsko prepričanje o pravici.

40
Q

Kdo so bili sofisti in kakšna je bila njihova vloga v antični grški družbi?

A

So mojstri znanja. Za plačilo so poučevali ljudi v nemščini in drugih življenjskih spretnostih.

41
Q

Kako so sofisti vplivali na izobraževanje in javno življenje?

A

Popularizirali so kritično mišljenje in spodbujali razprave o moralnih, političnih in filozofskih vprašanjih, poudarjali praktično uporabo znanja.

42
Q

Kaj pomeni izrek Protagore: »Človek je mera vseh stvari«?

A

Človek je merilo vseh stvari, saj je vsak posamezni človek tista mera, ki določa resničnost nečesa.

43
Q

Razložite pomen te izjave in njen vpliv na razumevanje resnice in relativizma.

A

Resnica je stvar posameznika, je relativna/subjektivna, saj je mogoče imeti o isti stvari tako ali drugačno mišljenje.

44
Q

Kako so sofisti razumeli pojem resnice in kako se ta razlikuje od Sokratovega pristopa?

A

Sofisti so zagovarjali, da ima lahko vsak drugačno resnico, Sokrat pa je zagovarjal univerzalno resnico, ki bi veljala za vse ljudi enako.

45
Q

Primerjajte relativistični pogled sofistov z iskanjem univerzalne resnice pri Sokratu.

A

Sofisti menili, da ni mogoče določiti absolutne resnice, ker je odvisna od posameznikovega konteksta in perspektive. Sokrat zagovarjal, da je mogoče najti univerzalno resnico, ki jo dosežemo z razumsko raziskavo in dialogom.

46
Q

Kaj pomeni pojem vrlina (areté) po Aristotelu?

A

Je odločnost, ki omogoča človeku, da deluje v skladu z razumnostjo in doseže največje dobro.

47
Q

Kako Aristotel definira srečnost (evdajmonija)?

A

Je doseganje popolne izpolnjenosti skozi delovanje v skladu z vrlinami.

48
Q

Kaj je najvišje dobro po Aristotelu?

A

Srečnost.

49
Q

Kakšen je končni smoter človekovega življenja po Aristotelu?

A

Doseči srečnost z življenjem, ki temelji na vrlinah in razumnosti.

50
Q

Kaj je človekova naloga in kako jo Aristotel povezuje z razumnim delovanjem?

A

Živeti razumno (uporabiti svoj razum). Razumno življenje vodi do doseganja vrlin in srečnosti.

51
Q

Kako Aristotel razume razliko med življenjem, ki je skupno rastlinam, živalim in ljudem, ter življenjem, ki je lastno samo ljudem?

A

Ljudje imamo razum.

52
Q

Pojasnite Aristotelovo teorijo vrlin kot sredino med dvema skrajnostma. Podajte primer.

A

Vrlina med pretiravanjem in pomanjkanjem. Pogum je sredina med strahopetnostjo in prenagljenostjo.

53
Q

Katere tri vrste prijateljstva razlikuje Aristotel? Opišite vsako in navedite primer.

A

Prijateljstvo iz koristi (poslovni odnosi), prijateljstvo iz užitka (temelji na skupnem življenju, friends with benefits), prijateljstvo iz dobrega (temelji na medsebojnem spoštovanju, želji po dobrem za drug drugega, tesno prijateljstvo).

54
Q

Zakaj Aristotel meni, da je prijateljstvo zaradi dobrega najvišja oblika prijateljstva?

A

Ker temelji na medsebojnem spoštovanju in želji po dobrem za drugega.

55
Q

Kako se mnenja neizobraženih in filozofov razlikujejo glede pojmovanja sreče?

A

Neizobraženi vidijo srečo kot užitek ali materialno dobrino, filozofi pa jo povezujejo z razumnim delovanjem in udejanjenjem dobrega.

56
Q

Zakaj Aristotel povezuje srečo z dejavnostjo v skladu z vrlino in ne z užitki ali bogastvom?

A

Sreča, dosežena skozi vrlino, je trajna in temelji na razumnem življenju, medtem ko so užitki in materialno bogastvo minljivi.

57
Q

Kakšen je bil ideal kinikov glede načina življenja? Kaj pomeni izraz »živeti kot pes«?

A

Kiniki so zagovarjali preprosto življenje. Pomeni, da bi morali ljudje živeti skupaj (bili brez družine, doma bi bili povsod, brez lastnine…)

58
Q

Kako kiniki razumejo vrlino in srečo?

A

Vrlina je želja do vseh potreb. Sreča je dosegljiva s samodisciplino.

59
Q

Kaj je kirenaiški ideal sreče in kako se razlikuje od kiniškega?

A

Kirenajci srečo razumeli kot užitek in trenutno zadovoljstvo, medte ko so Kiniki srečo povezovali z odpovedjo užitkom.

60
Q

Kako Aristip razlaga užitek in njegovo vlogo v življenju?

A

Kot cilj/občutek zadovoljstva. Pravi užitek je tisti, ki nastane v skladu z vrlinami in razumskostjo.

61
Q

Zakaj kiniki zavračajo materialne dobrine, družbo in družino?

A

Ker so verjeli, da materialne dobrote, družina in družba omejujejo posameznikovo svobodo in prepričujejo doseganje sreče.

62
Q

Primerjajte kiniški in kirenaiški pogled na užitek. Katere so ključne razlike?

A

Kiniki so se užitkom želeli izmikati (ga vidijo kot oviro), kirenajci pa vidijo užitek kot najvišji cilj.

63
Q

Kako se kiniki in kirenaiki razlikujejo v razumevanju vrlin?

A

Kiniki, daje vrlina odpoved materializmu in življenju v skladu z naravo, Kirenajci, da je vrlina sposobnost iskati užitek.

64
Q

V Platonovi prispodobi o jami ljudje ne poznajo resničnosti. Kako dokumentarec razloži, da nas družbena omrežja držijo v “jami” iluzij?

A

Dokumentarec prikazuje, kako družbena omrežja manipulirajo z informacijami, ki jih uporabniki prejemajo, ter jih zapirajo v mehurčke. Uporabniki vidijo le prilagojene vsebine, ki krepijo njihove predsodke in iluzije, ne pa resničnosti.

65
Q

Sofisti so trdili, da je »merilo vseh stvari človek«. Kako lahko to trditev povežemo s personalizacijo vsebin na družbenih omrežjih?

A

Druž. omrežja prilagodijo informacije posameznikovim interesom in dojemanju, kar ustvarja subjektivno resnico za vsakega uporabnika.

66
Q

Katere Aristotelove vrline bi bile pomembne za odgovorno uporabo družbenih omrežij?

A

Zmernost (brez pretiravanja), razumnost (kritično mišljenje, preverjanje virov informacij), pravičnost, pogum (opozoriti na dezinformacije).

4. LETNIK (7 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2025 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions