filozofija test 2 Flashcards
Kaj je hedonizem?
‘Hedore’ v grščini pomeni užitek. Hedoizem je etična smer, kjer ugodje/užitek pojmuje kot motiv, cilj ali potrditev moralnega ravnanja. Užitek je najvišje dobro. Ugodje je tisto po katerem strmimo, vse ostalo pelje do ugodja.
Pojasni psihološko opredelitev ugodja po Freudu.
Po eni strani si želi odsotnost bolečine in neugodja, po drugi strani pa si želi doživljati močne občutke ugodja. ‘Sreča’, v ožjem smislu te besede, se nanaša le na zadnje.
Kakšno stališče so zagovarjali kirenaiki?
Posameznik in njegovo ugodje sta smoter in cilj sveta, vrlina je zmožnost uživanja.
Pojasni temeljne prvine filozofije Epikurja
Epikur je filozofijo razumel kot prinašalko sreče.
Epikur namreč zagovarja uživanje v zmernosti, celo skromnosti:
GLAVNE TOČKE: - užitek in sreča (Pravi užitek ni v telesnem pretiravanju, temveč v preprostih užitkih, kot so prijateljstvo, zdravo življenje in miren um. Razlikuje 1. narave in nujne užitke (počivanje), 2. nenaravne in nujne (lepa oblačila), 3. nenaravne in ne nujne (sila po bogastvu) - ataraksija (ugodje kot odsotnost telesnega miru in bolečin, cilj je doseči stanje brezskrbnosti in duševni mir, kjer nas ne obremenjujejo želje ali strahovi) - strah bred Bogovi in smrtjo (Po Epikurju se ljudje ne bi smeli bati bogov, saj ti ne vplivajo na naša življenja. Svet deluje po naravnih zakonih. Smrt ni nekaj, česar bi se morali bati, saj “ko smo mi, smrti ni, ko je smrt, nas ni več.” Zato se nima smisla obremenjevati z njo.) - samozadostnost in prijateljstvo (Po Epikurju je ključ do sreče tudi prijateljstvo, saj so prijatelji vir varnosti in veselja. Preprosto življenje z dobrimi prijatelji je bolj dragoceno kot lov na bogastvo ali moč).
Pojasni Kantov kategorični imperativ v obeh delih in za oba navedi primer.
- pri ravnanju katero koli človeško bitje vedno obravnavaj kot cilj svojega delovanja, nikoli kot sredstvo (vsakdo, ki je razumen, mora obravnavati druge ljudi kot smoter sam na sebi, nikoli kot šahovsko figuro v igri osebne koristi…primer; sošolka ima dobre zapiske, zato si ti do nje prijazen, ker si želiš njenih zapisov).
- ravnaj samo skladno s tisto maksimo, za katero si lahko hkrati želiš, da bi postala splošni zakon…primer; pomagati sosedi pri menjavi zračnice na avtu.
Kako Warburton povzema bistvo Kantove etike? Katere ključne značilnosti izpostavi?
Povzema jo kot denotološko teorijo, ki temelji na dolžnosti in racionalnosti. Izpostavi katero dejanje je moralno (sočutje) in katero nemoralno (počutili dolžnega, želeli izboljšati svoj družbeni položaj…), namene, ki sledijo za vsakim dejanjem je opisal kot maksime, kategorični motiv je osrednje vodilo moralnega ravnanja…
Kaj pomeni kategorični imperativ in kako se razlikuje od hipotetičnega imperativa?
Sporočilo katagoričnega imperativa je, da naj delujemo le na podlagi tistih maksim, za katere razumno hočemo da veljajo za vsakogar.
Razlikuje se po tem, da HI je pogojen, narekuje dejanja le. če posameznik želi doseči določen cilj (če želim doseči v, moram narediti y)
Warburton v poglavju omenja primere, s katerimi ponazori Kantovo etiko. Opiši enega izmed teh primerov in pojasni, kako se nanaša na kategorični imperativ.
Primer; nikdar ne muči otrok…tisti, ki jih muči ravna nemoralno, tistih ki jih ne muči pa moralno.
Kant trdi, da moramo ljudi vedno obravnavati kot cilj in ne kot sredstvo. Kako Warburton razloži ta koncept? Kako bi ga lahko uporabili v vsakdanjem življenju?
Pomeni, da drugih ljudi ne smemo uporabljati, temveč moramo zmeraj spoštovati njihovo človečnost.
Primer; če ti je nekdo naklonjen, ker ve da mu lahko priskrbiš službo, vas obravnava kot sredstvo za službo in ne kot osebo, kot cilj po sebi.
Razloži pojem prapočela.
Je prvi vzrok vega kar. Je prapočelo samo iz sebe, brez pomoči bogov ali demonov poraja vse, kaj je, tj. svet, človeka, družbo
Prapočela pri jonskih filozofih, zakaj so jonski filozofi prvi materialisti?
Snovno počelo je zanje samozadostno, KER ZA SVOJE DELOVANJE NE POTREBUJE NOBENEGA TUJEGA DEJAVNIKA. → bili so prvi materialisti → naravo in svet so poskušali pojasniti na osnovi materialne prvine.
Prapočelo pri pitagorejcih.
Videli prapočelo v številu (merilo prave resničnosti).
Predstavi Heraklitovo filozofijo, pojasni Heraklitov logos.
Temeljna prvina vsega je proces spreminjanja. Simbolizira ga ogenj. Proces nenehnega spreminjanja poganja nenehen boj med nasprotji.
Bog = Logos (gr. um) = Vesoljni um = Naravni zakon → Kaže se v stalno spreminjajoči in nasprotujoči si naravi. Logos je izravnavajoči kozmični princip (kozmična sila), ki omogoča, da se svet vrti v krogotoku nastajanja in minevanja. Logos povzroča, da stvari sploh so, da svet je in da je ta svet en.
Predstavi Parmenidovo filozofijo, pojasni Parmenidovo bit.
Zagovarjal je, da je resničnost nesprejemljiva in enota. Bit naj bi bil edina resničnost, nekaj kar je. Bit je tisto stalno in bistveno, kar omogoča mnoštvo čutno zaznavnega sveta.
Pojasni Aristotelovo kritiko Platonovega nauka o idejah.
Ideje so ločene od konkretnih stvari, so neuporabne za razlago realnosti. Trdil je, da se bistvo stvari ne nahaja v nekem nadčutnem svetu idej, temveč v stvareh samih. Svet je sestavljen iz substanc, ki so kombinacija oblike in snovi, pri čemer oblika določa bistvo stvari. Nepotrebno je podvajanje.
Pojasni Aristotelovo prvo in drugo substanco.
- predstavlja posamezni konkreten objekt (človek kot fizična oseba).
- predstavlja splošno vrsto (pojmi…lepota).
Razlika; 1. edino resnično obstoječa, saj vse druge lastnosti obstajajo le v povezavi s 1. substanco.
Pojasni Aristotelov odnos med snovjo in obliko.
Vsaka stvar je sestavljena iz snovi in oblike. Snov je potencial, ki nima določene oblike, medtem ko ji oblika daje določeno bistvo in funkcijo (les…miza).
Pojasni Aristotelov prvi vzrok oz. prvo gibalo.
- gibalo je da mora obstajati neki 1. vzrok, ki je povzročil vso gibaje v vesolju. 1. gibalo je lahko Bog (logos, kozmični imperativ…)
Pojasni razliko med racionalisti in empiristi.
Racionalisti verjamejo, da je glavni vir spoznanja razum in da obstajajo prirojene ideje, neodvisne od izkušenj. Empiristi pa trdijo, da vso znanje izvira iz izkušenj in čutnega zaznavanja.
Pojasni, zakaj je Descartes racionalist.
Ker je trdil, da je edini zanesljiv vir znanja razum in ne čutne izkušnje. Verjel je v prirojene ideje ter uporabljal metodo dvoma (…metoda mišljenja) (ne moreš dvomiti v to da dvomiš).
Pojasni Descartesov metodični dvom.
Je filozofska metoda, kjer dvomi o vsem, kar je mogoče podvreči dvomu, dokler ne pride do nečesa absolutno gotovega.
Pojasni kartezijanski dualizem.
Je razlikovanje dveh različnih substanc, duha in telesa. Duh in telo naj bi bila ločena. Duh pripada svetu misli, telo pa materialnemu svetu.
Pojasni trditev »Mislim, torej sem«.
Ker je dvom dokaz mišljenja in mišljenje zahteva mislečega subjekta, je moral Descartes zaključiti, da če misli, potem mora tudi to obstajati. Je temeljni dokaz za obstoj jaza kot mislečega subjekta.
Pojasni Descartesovo filozofsko misel, v pojasnilo vključi njegov racionalizem, metodični dvom, dualizem.
Bil je racionalist → racionalisti so verjeli, da je edina zanesljiva vednost dosegljiva z uporabo čistega razuma. Bil je skeptik (človek, ki verjame, da ničesar ni mogoče vedeti zagotovo), vendar je njegov dvom v to, da bi kaj vedeli zagotovo, še veliko bolj radikalen. Na koncu je ugotovil, da je stvar o kateri ne moremo dvomi dvom sam, za to mora obstajati nek aparat. obstajajo misli - obstaja tudi um…MISLIM, TOREJ SEM.
DUALIZEM - Descartes je trdil, da sta duh (misleče bitje) in telo (razsežna snov) popolnoma različna. Ta dualizem je imel velik vpliv na kasnejšo filozofijo, psihologijo in znanost. Poudaril je, da je zavest nekaj posebnega in ločenega od telesa, kar še danes vpliva na vprašanja o umu in umetni inteligenci.
METODIČNI DVOM - Začel iz popolnega dvoma. S tem je želel izločiti vse zmotne predpostavke in zgraditi novo, trdno filozofijo, ki bo temeljila izključno na gotovosti.
