GLEDALIŠČE DRAMA ABSURDA

Question 1

Kdo in kje vzpostavi poimenovanje drama absurda?

Answer 1

Vzpostavi jo Martin Esslin v knjigi The theatre of absurd.

Question 2

Kdo so glavni predstavniki?

Answer 2

Beckett, Adamova, Ionesco, Geneto…

Question 3

Kaj je tipični sindrom DA?

Answer 3

Občutek sramu in sočutja do junakov drame, ki se nam zdijo skoraj neumni. Kaže se težnja po odsotnosti smisla.

Question 4

Kdo je predhodnik DA?

Answer 4

O tem piše Esslin, ki najde predhodnika DA v Antoninu Artaudu in Albertu Camusu (Tujec).

Question 5

Katere so značilnosti DA?

Answer 5

Predpogoj je svet, ki je prepoznaven kot absurden.
Značilnosti: Ne prikazuje zaprtega sveta (brez logičnega dogajanja), ima dialog brez cilja, prikazan notranji svet (svet človekove psihe), človek brez idealov, ciljev…je samoten, ukinjanje enotnosti časa, dejanja, kraja…čas je brezčasen, liki brez identitete, svet kjer je porušena meja med gledalci in igralci, uporablja se podvojitev, paralelnost, premikanje v krogu…

Question 6

Kateri sta temeljni imeni in deli DA?

Answer 6

Samuel Beckett: Čakajoč Godota, Wugene Ionesco: Plešasta pevka

Question 7

Koga predstavljata ti dve drami?

Answer 7

Predstavljata tipologijo DA, ki je groteskna drama, izhaja pa iz komičnega ( Ionesco) in tragičnega (Beckett) občutja.

Question 8

Kaj je groteska?

Answer 8

Je literarna umetnina, ki se ukvarja z grobo komiko, združuje nezdružljiva nasprotja, upira se razumu, ima znake popačenosti sveta, ki ga odraža.

Question 9

Katere so značilnosti groteske?

Answer 9

Združuje nezdružljivo (komično in grozljivo), je grda komika, noro prismuknjena, ironično neobičajna

Question 10

Kaj je groteska iz DA?

Answer 10

Izhaja iz renesanse oz. srednjega veka, ne toliko iz romantike (motiv maske, žalostnega in zlobnega hudiča, marionete, groze)

Question 11

Katere so tri interpretacije DA?

Answer 11

1. da izhaja iz dadaizma…Avantgardizem se posmehuje meščanstvu, DA pa ne (meščanstvo samo prikazuje),
2. Marksistične interpretacije napačne -DA ne kaže razpada kapitalizma, ampak razpad jezika.
3. v Jugoslovanskem komunizmu in socializmu DA nastopa kot sredstvo za subvertiranje oblasti, oblasti se posmehuje.

Question 12

Kaj veš o Samuelu Beckettu?

Answer 12

Rodil je je 1909 v Dublinu, umrl ¸989 v Parizu; piše vse žanre, najpomembnejše do drame; bil je dvojezičen (fra. in ang.); 1952 napisal Čakajoč Godota; 1969 dobil Nobelovo nagrado; večinoma svoje igre režiral sam.

Question 13

Opiši zgrado drame Čakajoč Godota?

Answer 13

Sestavljen iz 2 dejanj; glavni liki so Vladimir, Estragon in Lucky, Pozzo;
v drami se nič ne dogaja, le neko stopicanje na mestu; notranja struktura poudarja stanje (čakanje);
element tradicionalnosti - horizont čakanja;
čas in prostor - podeželska cesta, drevo, čas reduciran na čakanje, prostor na drevo (prostor je skopo določen, je neskončno neomejen), koncept prostora je da je prostor ogromen, ki se širi v neskončnost, čakanje se začne z dogovorom, konec bo, ko bo prišel Godot, a njega ni.

Question 14

Kakšna je vsebina drame Čakajoč Godota?

Answer 14

Dva brezdomca Vladimir in Estragon se vsak dan srečujeta pri nekem šibkem drevescu, kjer skupaj čakata Godota. Vsak dan k njima prihaja deček, ki jima vliva upanje, da bo Godo zagotovo prišel naslednji dan. Čas in kraj dogajanja sta nedoločenja. Skozi zgodbo se motivi in nesmiselni pogovori ponavljajo in ustavrjajo brezizhodnost. Gogo in Didi se v upanju, da bosta ušla temu poskušata obesiti, a ugotovita, da je drevesce preveč krhko, da bi jima to uspelo. Tako iz dneva v dan čakata njuno odrešitev- Godota. Mimo prihajata tudi Pozzo in Lucky. Pozzo je oblastni lastnik Luckyja, ki je njegov suženj. Obnaša se kotpes in na hrbtu nosti kovček poln peska. Lucky hodi po vseh štirih, Pozzo pa ga vodi na povodcu. Vladimirjeva in Estragonova vsakodnevna rutina se nenehno ponavlja, ne opažata menjavanja sezon, minevanje časa ponazoruje le drevo, ki spreminja barve listo.

Question 15

Katere so karakteristike Čakajoč Godota?

Answer 15

1. klovnovsko razpoloženje in slutnja metafizične bolečine (vulgarne izjave - opozarja na prisilnost stalnega čakanja, Godot naj bi prinesel odrešenje, a ga zaman čakata)
2. Zbujanje sočutja (Pozzo in Luckya na vrvici, Lucky ima pritljago, Pozzo bič, Pozzo govori Luckyu kot da gre za tovarno živali, obnaša skrajno ravnodušno)
3. čas je obstal, je v zanki (vse fluidno, ne vemo kateri dan je, kaj je s protagonistoma, kaj počneta, a dialog gre naprej; stalno čakanje pomeni uničenje časa, čas je stoječ, statičen…dogajanje v krogih, ni kavzalnosti)
4. cela eksistenca nima nobene perspektive, občasna misel na samomor

Question 16

Katere so splošne značilnosti Beckettovih dram?

Answer 16

Ni zapleta, vrha, razpleta; dogajanje se ponavlja (v krogu); drama nima katastrofe ali izteka; glavna dramska oseba ne propade; identiteta dramskih oseb ni trdna ali jasna: čas in kraj dogajanja nista določena…

Question 17

Predstavi Vladimirja in Estragona?

Answer 17

Obnašata se kot klovna, verjetno sta brezdomca7klošarja, sta utrujena, zdolgočasena čakata, imata tudi iniciativo po fizičnem dejanju (se ne udejanjijo); čas v njunem življenju je le iluzija, saj se v njunem življenju ne zgodi nič resničnega; sta prijatelja, drug drugemu omogočata preživetje, veliko se ulvarjata s spomini
nanju lahko gledamo kot
1. površinska analiza - V in E sta obstranca, sezonska delavca, ki se bolj klatita kot delata
2. globinska analiza - slutimo lahko, da sta lika iz moralitete, gre za iskanje pravega smisla življenja

Question 18

Naštej in opiši pripomočka za preganjanje časa v Čakajoč Godota?

Answer 18

1. pogovarjanje (govorica) - njuna govorica nima konkretne vsebine, je izpraznjena, se ponavlja; taka govorica je namenjana zabavanju
2. družabne igre - s tem osebe preganjajo čas, saj služi kot dogajanje ( način za pridobiti čas), igrata s vljudnostne floskule, prepir, pomiritev, žongliranje s klobukom…, so situacije, na katere najpogosteje naletimo v cirkusu, kabaretu…

Question 19

Kakšno vlogo ima pozabljivost v Čakajoč Godota?

Answer 19

V in E sta zelo pozabljiva, osebe pozabijo, ker živijo na osnovi čakanja: ne gre za voljo po pozabljanju, to se jima preprosto dogaja, pozabljata dogodke iz preteklosti (spomini) in bližnje preteklosti (kdaj/kje sta zmenjena z Godotom - pozabljata stvari, ki so važne)

Question 20

Kaj je tema Čakajoč Godota?

Answer 20

Čakanje.

Question 21

Opiši Eugeneja Ionesca?

Answer 21

E. Igonesco se je rodil 1909 v Romuniji, 1948 začne pisati plešasto pevko, uprizoritev 1950.

Question 22

Opiši Plešasto pevko?

Answer 22

Drama ima podnaslov antidrama in nima dejanj (znak za moderno dramo), drama predstavlja diskripcijo kot kritiko meščanstva.

Question 23

Naštej in opiši osebe v Plešasti pevki?

Answer 23

Gospod Smith - Anglež, višji/srednji razred, poročen, povprečen Anglež;
Gospa Smith: povprečna, želi biti ljubeča žena, skrbi za imidž zakonskega para;
Zakonca Martin: Donald, Elizabeth; poročena, a ne moreta spomniti
služkinja Mary: v preteklosti ljub. dolgo. z gasilcem;
poveljnik gasilcev: ima obhod, išče ogenj
dejanja dramskih oseb so trivialna, nesmiselna, se ponavljajo. Te drame so neka pričevanja o absurdnosti človeške eksistece.

Question 24

Opiši dogajanje v Plešasti pevki?

Answer 24

Dogajanje je postavljeno v meščanski salon. Glavni motiv je srečanje dveh povprečnih meščanskih družin, glavna tema izpraznjenost družbe. V delu nastopa šest oseb; zakonska para Smith in Martin, služkinja Mary in gasilski poveljnik.Dramatik nas že na samem začetku preseneti z dokaj dolgim pogovorom med zakoncemaSmith, ki se pogovarjata o kosilu in o kakovosti hrane v mestu in izven njega. V nadaljevanju nas ponovno zbega z zgodbo o rodbini Watson, katere vsi člani se imenujejo Bobby, ne glede na to, da je Bobby moško ime.V drugem prizoru se zakoncema Smith pridruži služkinja Mary, ki je pravkar prišla iz kina in zakoncema pove, da pred vrati stojita zakonca Martin, Elizabeta in Donald, ki sta prišla na večerjo. Gospa Smith naroči Mary naj ju povabi naprej, ona dva pa se gresta preobleči.Mary v tretjem prizoru okara zakonca Martin, zakaj sta prišla tako pozno.V četrtem prizoru je opisan pogovor med zakoncema Martin, ki sta prišla na obisk k Smithovim. Medtem, ko se zakonca Smith preoblačita, se Martinova pogovarjata o tem, ali stase že kdaj srečala in če se morda poznata. Po dolgem usklajevanju določenih krajev in dogodkov ugotovita, da sta vendar mož in žena.V petem prizoru Mary govori, da je Sherlock Holmes in da sta Elizabeta in Donald zelo srečna. Zakoncema Martin je povedala skrivnost, da Donald ni Donald in Elizabeta ni Eliozabeta. To je skušala dokazati s tem, da otrok o katerem je govoril Donald, ni Elizabetina hči, oziroma ne gre za isto osebo. Donaldova hčerkica ima belo oko na desni, rdeče oko pa nalevi, Elizabetina hči pa ima rdeče oko na desni in belo na levi. V sledečem prizoru, gospod Martin mirno reče gospe, da bi se sedaj, ko sta se ponovno našla, potrudila, da se ne bi več izgubila in bi poskušala živeti kot pred neljubim dogodkom. Gospa Martin se je z vsem strinjala. V sedmem prizoru se Martinovima končno pridružita tudi zakonca Smith. Skupaj se pričnejo pogovarjati o čudnih in nenavadnih stvareh in dogodivščinah. To idilo zmoti zvonec pri vhodnih vratih, ki zazvoni prvič, drugič, tretjič. Gospa Smith tri krat odpre vrata, toda predvrati ni nikogar. Med vsemi se nato vname polemika, če je res nujno, da je vedno, kadar pozvoni, nekdo pred vrati. Ko je šel gospod Smith vrata odpret četrtič, se je pred vrati vendarle prikazal gasilski poveljnik, ki je trdil, da je prišel gasit požar. Povabijo ga, naj vstopi, zapletejo se v pogovor. Gasilec jim je pričel pripovedovati najrazličnejše zgodbice, ki bi jih naj sam doživel, nato pa začnejo pripovedovati še vsi ostali. Vse zgodbe so prazne, brez osrednje zgodbe. V devetem prizoru se jim pridruži Mary, kar zakoncema ni preveč ustrezalo. Gasilec jo prepozna in ko bo pogasil njen ogenj, ki je simbol življenskega žara, nasprotje vsega, kar predstavljajo Martinovi in Smithovi, bo iz njiju nastala verzija zakoncev. V desetem prizoru se znebijo Mary, odide pa tudi Gasilec saj ima, kot sam pravi, čez tri četrt ure in šestnajst minut na drugem koncu mesta požar. V zadnjem prizoru ostaneta družini sami, njihov pogovor je prazen, čeprav veliko govorijo, liki nič ne povedo. Na koncu izgovarjajo le še posamezne črke, zloge. Drama se natozačne znova, razlika je le v tem, da sta zakonca Smith zamenjala vlogo z zakoncema Martin, ki sedita prav tako kot sta sedela Smithova v začetku igre in govorita enako, kakor Smithova vprvem prizoru.

Question 25

Opiši fazi razkroja jezika?

Answer 25

1. faza: sporočila čudna, nerazumljiva; leksika in sintaksa še nedotakljivi in razumljivi (v nenavadnem kontekstu); samo presenečenje nad jezikov, ki nima pomena (izjave nične, brez pomenske, brezsmiselne), jezik oropan
   2.faza: demantirata se sintaksa in leksika (neologizmi, besede, ki si jih osebe sproti izmišljujejo), ostanejo le še samoglasniki in soglasniki.
   Pri Ionescu pridemo do 2. faze: napad na jezik obsega večji del drame, ko govorita G. in Ga. Smith - vsebina pogovora je klovnovsko popačena

Question 26

Kdo so liki v Milanovi Jesihovi drami Grenki sadeži pravice?

Answer 26

Jemavec, Dajavec, Grbavec, Godavec … v drugem prizoru se osebe drugače kličejo, vendar so nosilci replik še vedno glavni liki - imajo povsem drugačen pogovor

Question 27

Kakšen je podnaslov drame Grenki sadeži pravice?

Answer 27

Podnaslov je Interpelacija v enem nonšalantnem zamahu.