GLEDALIŠČE DRAMA ABSURDA Flashcards
Kdo in kje vzpostavi poimenovanje drama absurda?
Vzpostavi jo Martin Esslin v knjigi The theatre of absurd.
Kdo so glavni predstavniki?
Beckett, Adamova, Ionesco, Geneto…
Kaj je tipični sindrom DA?
Občutek sramu in sočutja do junakov drame, ki se nam zdijo skoraj neumni. Kaže se težnja po odsotnosti smisla.
Kdo je predhodnik DA?
O tem piše Esslin, ki najde predhodnika DA v Antoninu Artaudu in Albertu Camusu (Tujec).
Katere so značilnosti DA?
Predpogoj je svet, ki je prepoznaven kot absurden.
Značilnosti: Ne prikazuje zaprtega sveta (brez logičnega dogajanja), ima dialog brez cilja, prikazan notranji svet (svet človekove psihe), človek brez idealov, ciljev…je samoten, ukinjanje enotnosti časa, dejanja, kraja…čas je brezčasen, liki brez identitete, svet kjer je porušena meja med gledalci in igralci, uporablja se podvojitev, paralelnost, premikanje v krogu…
Kateri sta temeljni imeni in deli DA?
Samuel Beckett: Čakajoč Godota, Wugene Ionesco: Plešasta pevka
Koga predstavljata ti dve drami?
Predstavljata tipologijo DA, ki je groteskna drama, izhaja pa iz komičnega ( Ionesco) in tragičnega (Beckett) občutja.
Kaj je groteska?
Je literarna umetnina, ki se ukvarja z grobo komiko, združuje nezdružljiva nasprotja, upira se razumu, ima znake popačenosti sveta, ki ga odraža.
Katere so značilnosti groteske?
Združuje nezdružljivo (komično in grozljivo), je grda komika, noro prismuknjena, ironično neobičajna
Kaj je groteska iz DA?
Izhaja iz renesanse oz. srednjega veka, ne toliko iz romantike (motiv maske, žalostnega in zlobnega hudiča, marionete, groze)
Katere so tri interpretacije DA?
- da izhaja iz dadaizma…Avantgardizem se posmehuje meščanstvu, DA pa ne (meščanstvo samo prikazuje),
- Marksistične interpretacije napačne -DA ne kaže razpada kapitalizma, ampak razpad jezika.
- v Jugoslovanskem komunizmu in socializmu DA nastopa kot sredstvo za subvertiranje oblasti, oblasti se posmehuje.
Kaj veš o Samuelu Beckettu?
Rodil je je 1909 v Dublinu, umrl ¸989 v Parizu; piše vse žanre, najpomembnejše do drame; bil je dvojezičen (fra. in ang.); 1952 napisal Čakajoč Godota; 1969 dobil Nobelovo nagrado; večinoma svoje igre režiral sam.
Opiši zgrado drame Čakajoč Godota?
Sestavljen iz 2 dejanj; glavni liki so Vladimir, Estragon in Lucky, Pozzo;
v drami se nič ne dogaja, le neko stopicanje na mestu; notranja struktura poudarja stanje (čakanje);
element tradicionalnosti - horizont čakanja;
čas in prostor - podeželska cesta, drevo, čas reduciran na čakanje, prostor na drevo (prostor je skopo določen, je neskončno neomejen), koncept prostora je da je prostor ogromen, ki se širi v neskončnost, čakanje se začne z dogovorom, konec bo, ko bo prišel Godot, a njega ni.
Kakšna je vsebina drame Čakajoč Godota?
Dva brezdomca Vladimir in Estragon se vsak dan srečujeta pri nekem šibkem drevescu, kjer skupaj čakata Godota. Vsak dan k njima prihaja deček, ki jima vliva upanje, da bo Godo zagotovo prišel naslednji dan. Čas in kraj dogajanja sta nedoločenja. Skozi zgodbo se motivi in nesmiselni pogovori ponavljajo in ustavrjajo brezizhodnost. Gogo in Didi se v upanju, da bosta ušla temu poskušata obesiti, a ugotovita, da je drevesce preveč krhko, da bi jima to uspelo. Tako iz dneva v dan čakata njuno odrešitev- Godota. Mimo prihajata tudi Pozzo in Lucky. Pozzo je oblastni lastnik Luckyja, ki je njegov suženj. Obnaša se kotpes in na hrbtu nosti kovček poln peska. Lucky hodi po vseh štirih, Pozzo pa ga vodi na povodcu. Vladimirjeva in Estragonova vsakodnevna rutina se nenehno ponavlja, ne opažata menjavanja sezon, minevanje časa ponazoruje le drevo, ki spreminja barve listo.
Katere so karakteristike Čakajoč Godota?
- klovnovsko razpoloženje in slutnja metafizične bolečine (vulgarne izjave - opozarja na prisilnost stalnega čakanja, Godot naj bi prinesel odrešenje, a ga zaman čakata)
- Zbujanje sočutja (Pozzo in Luckya na vrvici, Lucky ima pritljago, Pozzo bič, Pozzo govori Luckyu kot da gre za tovarno živali, obnaša skrajno ravnodušno)
- čas je obstal, je v zanki (vse fluidno, ne vemo kateri dan je, kaj je s protagonistoma, kaj počneta, a dialog gre naprej; stalno čakanje pomeni uničenje časa, čas je stoječ, statičen…dogajanje v krogih, ni kavzalnosti)
- cela eksistenca nima nobene perspektive, občasna misel na samomor