ETIKA IN MORALA Flashcards
Kako se pri posamezniku razvija moralno presojanje po Kohlbergu?
Kohlberg je razvil stopenjsko teorijo moralne presoje, pri kateri se je opiral predvsem na kognitivizem. Moralni razvoj subjekta je opredelil kot razvoj razumevanja: družbenih norm, pravil, zakonov, vzajemnosti v medsebojnih odnosih in temeljnih moralnih pojmov, kot so svoboda, enakost, pravičnost.
Katere so stopnje poralne presoje po Kohlbergu
- predkonvencionalni nivo
1. usmeritev k poslušnosti in strahu pred kaznijo
2. instrumentalno-relativistična usmeritev - konvencionalni nivo
3. usmeritev k medsebojnemu ujemanju
4. usmerjenost k zakonitosti in redu, stopnja družbenega sistema
a) dobro v družbi je pojmovano na črki zakona
b) preskok posameznika iz črke na vsebino zakona - postkonvencionalni nivo
5. vzajemno soglasje
6. usmerjenost k univerzalnim etičnim principom
Značilnosti moralnega presojanja na 1. nivoju
- predkonvencionalni nivo
Presojanje temelji na posameznikovih potrebah in zaznavah ter pravilih drugih. Zunanji nadzor in motivacija. Jasna avtoriteta, temelji na nagradah in kaznih.
1. USMERITEV K POSLUŠNOSTI IN STRAHU PRED KAZNIJO - moralno dejanje je skladno z zahtevami avtoritete
- kazen določi katero vedenje je primerno, katero ne
- spoštuj pravila, da ne boš kaznovan
2. INSTRUMENTALNO-RELATIVISTIČNA USMERITEV - doseganje osebnega cilja
- poštena izmenjava
- vidik lastne koristi
- ne dojema univerzalnosti in vzajemnosti moralnih načel
- kaj si bodo o tem mislili drugi
- zaznava le lasten vidik - ni zmožen razumeti kompleksnosti situacije
Značilnosti moralnega presojanja na 2. nivoju
- konvencionalni nivo
Temelji na odobravanju, potrditvi, družbenih pričakovanjih, vrednotah… Zunanji nadzor, notranja motivacija - želi si biti sprejet, upoštevan
3. USMERITEV K MEDSEBOJNEMU UJEMANJU - zadostiti pričakovanjem, zahtevam
- potreba po tem, da bi bili videti dobri v očeh drugih
- ne stori ničesar, kar si ne želiš, da bi drug storil tebi
- svoje ravnanje skuša uskladiti s pravili, ki veljajo v njegovi okolici
- pomemben je namen delovanja
- pomembni so medosebni odnosi
4. USMERJENOST K ZAKONITOSTI IN REDU (ST. DRUŽBENEGA SISTEMA) - moralno dejanje je skladno z družbenimi zakoni
- razrešen ojdipov kompleks (vzpostavljen ideal Jaza)
a) DOBRO V DRUŽBI JE POJMOVANO PO ČRKI ZAKONA - zakon je absoluten, pravila so potrebna za vzdrževanje sistema
- spoštujemo avtoriteto, izpolnjujemo svoje dolžnosti, ohranjamo red
- interesi se morajo skladati z družbenimi zakoni
- izvor vrednot je v tradiciji
- socialna perspektiva vedenja
- notranja motivacija, zunanji nadzor
b) PRESKOK POSAMEZNIKA IZ ČRKE NA VSEBINO ZAKONA - poznamo smisel zakonov, zavedanje, da jih je v kritičnih situacija mogoče prikrojiti - za višji cilj
- kriza: nezaupanje v trenutno ureditev (odkrije relativnost družbenih norm, različnost vrednotenj, sistemov)
- od vrednot družbe k vrednotam posameznika (višji nivo, kompleksnejše dojemanje situacij)
Značilnosti moralnega presojanja na 3. nivoju
- postkonvencionalni nivo
Temelji na abstraknih, osebnejših načelih. Nadzor in motivacija sta notranja. Vzpostavi se človek kot avtonomen in odgovoren objekt.
5. VZAJEMNO SOGLASJE - pravila niso samoumevna (so plod družbenega dogovora, možno jih je zamenjati)
- okoliščine delno opravičujejo dejanje
- notranja pravila so logično utemeljena, ključne so vrednote
- spoštovanje in sprejemanje s strani drugih
6. USMERJENOST K UNIVERZALNIM ETIČNIM PRINCIPOM - Zaveda se univerzalnosti etičnih principov (splošnih načel, človekovih pravic, spoštovanja)
- merilo za pravilnost dejanj in kazen, prihaja iz posameznika (lahko se muči z občutkom krivde, čeprav drugi mislijo, da ni bilo nič narobe, se jim zdi nepomembno)
- konflikt med zakonom in načelom - izberemo načelo
Kakšne možnosti spodbujanja moralnega razsojanja ima učitelj v razredu, kjer je večina učencev na prvem nivoju?
Velike, saj dajo učenci prednost pravilom, ki jih postavi učitelj, pred pravili, ki jih oblikujejo sami.
- upoštevati mora operacionalnost mišljenja, ki še ni značilna za ta nivo
- spodbuja empatijo, poudarja potrebe drugih, uvaja čim večjo mero participacije in s tem nekako dokazuje demokratično naravo pravil
- spodbuja operacionalnost mišljenja
- izpostavlja socialni vidik
Kakšne možnosti spodbujanja moralnega razsojanja ima učitelj v razredu, kjer je večina učencev na drugem nivoju?
Srednje. Nadzor vedenja je še vedno zunanji, motivacija pa je že notranja.
- učencem omogoča izbiro
Kakšne možnosti spodbujanja moralnega razsojanja ima učitelj v razredu, kjer je večina učencev na tretjem nivoju?
Majhne, saj sta nadzor in motivacija za dejanja notranja. Človek je avtonomen in odgovoren subjekt.
- podpiranje v iskanju osebnih razrešitev problemov
Kako lahko pedagog spodbuja moralni razvoj po Kohlbergu?
Pedagog mora najprej oceniti na katerem nivoju otroci trenutno presojajo, upoštevati njihov spoznavni razvoj in kaj je za njih v tem obdobju najbolj pomembno. Malo po malo gradimo na tem, tako da vzpodbujamo razvoj empatije (potrebe drugih, pravičnost tudi za njih), prosocialno vedenje (pomoč, enakost, skupna sreča), vzpodbujamo razvoj operacionalnosti mišljenja in poskušamo ločevati med namero in povzročeno škodo
Že zelo zgodaj začnemo s participacijo, otroke aktivno vključujemo pri soodločanju, določanju pravil, posledično jih bolje razumejo, bolj upoštevajo in prej dojamejo, da gre za stvar dogovora in ne neko absolutno nespremenljivo sveto zapoved.
- razpravljanje o moralno konfliktnih situacijah
- vednost o tem, na katerih stopnjah učenci moralno presojanje
- razvojno usklajevanje
- prevzemanje vloge drugega
- zavzemanje za racionalno argumentacijo
Kateri so kognitivni dejavniki moralnega razvoja?
- inteligentnost (zmožnost učenja, uporabe, abstraktnega mišljenja, reševanja problemov, iznajdljivost v novih situacijah)
- operacionalnost mišljenja (sposobnost operirati z dvema elementoma hkrati - namen in posledice)
- kognitivni stili (trajne individualne posebnosti v spoznavni organizaciji in funkcioniranju, glede na način sprejemanja, predelave in ohranjevanja informacij ter reševanja problemov. Pomembno je, da jih poznamo in različne vključujemo v poučevanje, ker so si otroci med sabo različni.
Kateri so socio-kulturni dejavniki moralnega razvoja?
- socialno-ekonomski status (objektivni, relativni, subjektivni vidik revščine, dohodkovni vidik, socialna mreža, kulturni kapitel, izobrazba)
- odnos otrok-starši in tip vzgoje otroka (spoštljivi odnosi, komunikacija)
- širše socio-kulturno okolje (vrednote v družbi, v kateri živimo, pričakovanja, pravila, zahteve, norme so ključne pri odločanju posameznika v situacijah)
Kaj so situacijski dejavniki?
Nepredvidljivi dejavniki, za katere lahko redko napovemo vnaprej, da bi vedno pomagali v neki situaciji. Dogodki v življenju, ki vplivajo na naše vrednote.
