DEJAVNIKI, SREDSTVA IN METODE VZGOJE Flashcards
Kako lahko dosegamo vzgojo?
- narativne metode
- vzgojne dejavnosti
- učne vsebine
- oblike in metode poučevanje
- disciplinski pristop
- nagrajevanje in kaznovanje
- socialni odnosi in klima v skupini
- vzgojitelj v vlogi strokovnjaka in kot osebnost
Opiši značilnosti narativne metode
- kadar želimo neposredno vzgojno delovati v smislu utemeljevanja, pojasnjevanja, argumentiranja, prepričevanja, pridiganja, dajanja naukov, nasvetov
- učinkovitost je odvisna od starosti učencev (starejši raje preslišijo)
- problem je če so omejene le na spoznavni vidik (videti in preizkusiti, doživeti zakaj je pomembno)
- od odnosov je odvisno na koga bodo delovale (včasih raje poslušajo teto/strica kot starše)
- kombinirati z ostalimi
Opiši značilnosti vzgojne dejavnosti
- v preventivne namene
- dejavnosti zahtevajo vzgajančevo aktivnost, socialno vključenost in osebno angažiranost
- preko njih dobijo možnost pridobivanja različnih izkušenj solidarnosti, skrbi za drugega, sprejemanja drugačnosti - spodbuja moralni razvoj, prosocialnost, samostojnost, empatijo, sočutje, opolnomočenje, prijateljske vezi
- otrokom pogamo priti z globalne empatije do prave in iz predkonvencionalnega na postkonvencionalni nivo moralnega razsojanja
Opiši značilnosti učne vsebine, kot sredstva vzgoje
- so hkrati dejavnik/nosilec in sredstvo vzgoje
- učitelj ima vedno možnost izbire učne vsebine
- vzgoja poteka preko regularnih (učni načrt) in priložnostnih učnih vsebin (interesi)
- s svojim odnosom do vsebine, učitelj pomembno vpliva na doživljanje učencev (motivacija)
- tudi selekcija vsebin ima lahko vzgojne razsežnosti
Opiši oblike in metode poučevanja
- od uporabe oblik in metod poučevanja je odvisno, kaj pri posameznikih razvijamo (kako pojasnjujemo, sprašujemo, preverjamo razumevanje - pomembno vpliva na posameznika)
- poznati mora različne, da bo dosegel vzgojno izobraževalne učinke
Kaj posamezne metode oz. oblike poučevanja pričakujejo od učenca?
RAZLAGE: aktivno poslušanje, pozornost
DIALOŠKA/RAZGOVORA: kritično mišljenje, hitro predelovanje informacij, argumentiranje, širjenje besednega zaklada
S TEKSTOM: analiziranje, iskanje ključnih poudarkov, koncentracija
ILUSTRATIVNO-DEMONSTRACIJSKA: sposobnost opazovanja, osredotočanje na podrobnosti
LABORATORIJSKO-EKSPERIMENTALNA: samostojnost, odgovornost, natančnost, upoštevanje pravil
IZKUSTVENO UČENJE: ne smemo ostati samo na izkušnji
PROBLEMSKI POUK: kritično mišljenje, vztrajnost (pomembna je učiteljeva izvedba)
SAMOSTOJNO DELO: samostojnost, odgovornost, vztrajnost, samozavest, ustvarjalnost
DELO V PARIH/SKUPINAH: sodelovanje, dogovarjanje, argumentiranje, porazdelitev odgovornosti, razumevanje perspektive drugega, zaupanje
IGRE VLOG: razvijanje empatije in zavzemanje za drugega
Kako je potrebno analizirati učne vsebine, da jih bo učeči čim bolj razumel in učinkovito vključeval v svoje življenje?
- elementarno (delitev učne vsebine na osnovne pojme ali na manjše logično zaokrožene celote),
- fundamentalno (večja ali manjša celota delov in najrazličnejših odnosov)
- strukturno (gre za sintezo – celost – fundamentalnega; strukturo učne vsebine predstavljajo »oporni stebri« v obliki mreže temeljnih posplošitev procesov in dialektičnih odnosov med njimi).
Katere tri pristope spoznavanja oz. razkrivanja učne vsebine poznamo?
Pristopi spoznavanja oz. razkrivanja učne vsebine: empirični (izkušnja), racionalni (razlaga) in doživljajski pristop (čustva).
V katerih oblikah, ki šele omogočajo pristen vzgojni stik, je Stanko Gogala opredelil ljubezen?
- OSEBNI PEDAGOŠKI EROS: ali ga ima ali ga nima (ne more ga izgubiti ali pridobiti) Je nujen za uspešno delo pedagoga - gre za ljubezen do otrok
- STVARNI PEDAGOŠKI EROS: zadeva izobrazbene in vzgojne vrednote - ljubezen do področja
- PEDAGOŠKI EROS DO OBLIKOVANJA: zadeva pedagoško delo izobraževanja in vzgajanja (ne more živeti brez takega načina dela) - ljubezen do prenašanja znanja na vzgajance
