znanstveno-raziskovalno delo Flashcards
Kaj je znanost?
Znanost je:
sistematično pridobivanje novega znanja in spoznavanje sveta, v katerem živimo
Klasifikacija področij znanosti in tehnologije
Klasifikacija področij znanosti in tehnologije: (ARRS - Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS) 1. Naravoslovje 2. Tehnika 3. Medicina 4. Biotehnika 5. Družboslovje 6. Humanistika 7. Interdisciplinarne raziskave
Bazične raziskave
bazične/temeljne raziskave -> temeljne značilnosti
- proučevanje splošnih zakonitosti
- izsledkinimajonobeneneposredne uporabne vrednosti, so pa nujni za razumevanje delovanja sveta
Aplikativne raziskave
aplikativne/uporabne raziskave -> uporabna spoznanja
- izsledkisouporabnivvsakdanjem življenju
- temeljijo na orodjih in izsledkih temeljnih raziskav
Dve vrsti raziskav
Dve vrsti raziskav:
- Aplikativne/uporabne raziskave
- Bazične/temeljne raziskave
Metode spoznavanja sveta
Metode spoznavanja sveta:
- neznanstvene (zdravorazumske) metode
- znanstvene metode
Neznanstvene (zdravorazumske) metode
Neznanstvene (zdravorazumske) metode:
- intuicija-prepričanje
- soglasje (kaj je prevladujoče mnenje)
- mnenje avtoritete, strokovnjaka
- naključno opazovanje, lastne izkušnje
- > mnenje
- > pristranski/ pomanjkljivi dokazi
- > subjektivne
Znanstvene metode
Znanstvene metode:
- sistematično opazovanje in proučevanje
- formalna, konsistentna logika
- ugotovitve so ponovljive
principi in postopki sistematičnega pridobivanja novih spoznanj, ki temeljijo na empiričnih in izmerljivih dokazih
daje boljše možnosti, da:
- naredimo prave zaključke
- ocenimo verjetnost naših predpostavk
Tipi znanstvene metode raziskovanja
Tipi znanstvene metode raziskovanja:
- opazovanje
- eksperiment
- spraševanje
Načela znanstvene metode raziskovanja
Načela znanstvene metode raziskovanja:
- Splošnost: ugotovitve veljajo tudi širše in ne le za primer, ki ga raziskujemo
- Objektivnost: nepristranski, nevtralen odnos do določenega pojava/objekta, rezultati so odvisni zgolj od uporabljenih metod, interpretacija rezultatov izhaja iz teoretičnih spoznanj in preteklih raziskav
- Preverljivost: vsi raziskovalni postopki morajo biti popisani in morajo omogočati morebitno ponovitev raziskave
- Veljavnost: podatki, ki jih zberemo, morajo osvetliti problem, ki ga raziskujemo
- Zanesljivost: kakovost merskega instrumenta oz. naših meritev; vsako stališče in sodba mora biti obrazložena, podkrepljena z argumenti in dokazana z ustreznimi postopki
- Natančnost
- Sistematičnost
Raziskovanje
Raziskovanje:
- ni zgolj aktivnost raziskovalcev, ampak tudi praktikov
- vse večji poudarek na evalvaciji in stalnem izboljševanju storitev (knjižnice, založbe, knjigarne, muzeji…)
- poznavanje raziskovalnega dela potrebno:
- > za izboljšanje, načrtovanje storitev in poročanje o dejavnostih
- > za ozaveščeno branje in spremljanje raziskav na svojem področju dela
Proces znanstvenega raziskovanja
Proces znanstvenega raziskovanja:
- ideja
- pregled literature
- opredelitev raziskovalnega problema, vprašanj
- zasnova raziskave / metodologija
- izvedba raziskave (zbiranje podatkov )
- obdelava podatkov
- interpretacija rezultatov
- komunikacija ugotovitev (objava)
Strokovne recenzije
Strokovno recenziranje (angl. „peer review“)
- utečen postopek v znanosti
- ocena novega strokovnega ali znanstvenega dela, ki jo podajo strokovnjaki s tistega strokovnega področja
vsi prispevki, ki so objavljeni v znanstvenih revijah in na znanstvenih konferencah, morajo biti odobreni preko strokovnih recenzij
Namen recenzij
Namen recenzij:
- zagotavljanje kakovosti in verodostojnosti raziskovalnih del, knjig, študij, projektov,…
- zagotavljanje kvalitete publikacije/konference
- možnost za izboljšanje/obogatitev dela
Vrste recenzij
Vrste recenzij:
- enojna slepa recenzija („blind review“): avtor ne ve, kdo je recenzent, medtem ko recenzent ve, kdo je avtor
- dvojna slepa recenzija („double-blind review“): anonimnost avtorja in recenzenta
- odprta recenzija („open review“): vse identitete so znane
Recenzentsko delo
Recenzentsko delo:
prostovoljno delo strokovnjakov, ki pa predstavlja izredno pomemben del aktivnosti v znanosti
Etične odgovornosti recenzenta
Etične odgovornosti recenzenta:
- zaupnost
- konstruktivna kritika
- strokovna kompetentnost
- nepristranskost in integriteta
- razkritje morebitnega konflikta interesov
- pravočasnost in hitra odzivnost
Recenzentski postopek - revije
Recenzentski postopek - revije:
- Članek napišemo in ga opremimo v skladu z navodili za avtorje izbrane revije
- Urednik pregleda članek in oceni vsebinsko primernost, izvirnost in ponekod tudi etično sprejemljivost
- Če članek ni primeren ali je zelo nepopoln, urednik članek takoj zavrne
- Če je primerna, potem pošlje članek 2 ali 3 recenzentom v pregled - Vsak recenzent napiše svojo oceno članka (ali je primeren za revijo, ali so potrebni popravki…)
- Urednik na podlagi recenzij odloči, ali je članek a) sprejet brez popravkov b) sprejet z manjšimi popravki c) pogojno sprejet - potrebna večja revizija ali d) zavrnjen
- V primeru c) gre popravljen članek ponovno k recenzentom, ki ocenijo, ali je avtor ustrezno odpravil napake
Recenzentski postopek - konference
Recenzentski postopek - konference:
- Razpis za prispevke z datumom oddaje predlogov, seznamom tem in vrstami možnih prispevkov
- Vsak član programskega odbora oceni določeno št. člankov (relevantnost za konferenco, izvirnost, metodološka ustreznost, razumljivost, predstavitev rezultatov, celostna ocena,…)
- Vodilni član programskega odbora primerja ocene različnih recenzentov in naredi skupno oceno, ki pove, ali je prispevek sprejet ali zavrnjen
- Avtorji dobijo odločitev in vse ocene recenzentov
- Če je prispevek sprejet, je potrebno do določenega datuma narediti popravke in poslati končno verzijo za objavo
- Avtorji sprejetih prispevkov svoj prispevek/referat predstavijo na konferenci
Recenzentski postopek
Recenzentski postopek:
- lahko zelo dolgotrajen
- različno strog v različnih revijah/konferencah
- nekatere revije/konference imajo zelo majhen odstotek sprejetih objav (revija Nature 8%, konferenca Human Factors in Computing Systems okoli 20%…)
- višji ugled kot ima revija/konferenca, večje število člankov prejme, večjo selekcijo lahko naredi in izbere le najbolj kvalitetna/inovativna dela
Objava članka
Objava članka:
- postopek objave v reviji je lahko zelo dolgotrajen (tudi do 2 leti od oddaje članka do tiska)
- problem: od izvedbe raziskave do objave preteče več let, v katerih so lahko rezultati niso več tako aktualni
- recenzentski postopek + postopek priprave besedila na objavo + dolge čakalne vrste pri nekaterih revijah
Objave
Objave:
- Izsledki znanstveno raziskovalnega dela največkrat objavljeni v obliki
- člankov v znanstvenih (in strokovnih) revijah
- konferenčnih prispevkov
- monografskih publikacij (knjige)
- večina revij, razen odprto in prostodostopnih, ima drage naročnine
- z lokacij univerze ali preko oddaljenega dostopa lahko dostopamo do člankov v revijah, ki jih naročajo knjižnice
Objave in odprta znanost
- odgovor na hitro rastoče cene naročnin strokovnih revij
- pobuda, da bi bili vsi rezultati raziskav, financiranih iz javnih sredstev, transparentni in javno dostopni
- rast institucionalnih repozitorijev, kjer avtorji lahko naložijo določeno verzijo objavljenih člankov (za katero verzijo gre in kako dolgo po objavi v reviji, določa pogodba z revijo, kjer je bil članek objavljen)
- uveljavljajo se novi poslovni modeli, npr. kjer avtorji s plačilom reviji omogočijo brezplačen dostop do članka vsem
Nepoštene prakse publiciranja
Nepoštene prakse publiciranja:
- SPORNE REVIJE:
- plenilske: zavajajo in se trudijo prikazati kot ugledne, čeprav to niso
- lažne: ugrabijo identiteto ugledne revije
- nimajo vzpostavljenih ustreznih recenzentskih postopkov za sprejem objave, vse prejete članke objavijo ob določenem plačilu „stroškov“
- problem za raziskovalce, bralce in knjižničarje,…
Vrednotenje raziskovalne uspešnosti
Vrednotenje raziskovalne uspešnosti:
- razlikuje med različnimi vedami: naravoslovje, družboslovje, humanistika
- ocenjuje se mednarodna uspešnost:
- mednarodno odmevne objave
- citati v znanstveni literaturi
- aktivno sodelovanje v mednarodnem prostoru
(gostovanja na univerzah, delo v mednarodnih
strokovnih telesih)
- članstvo v uredniških odborih mednarodnih
revij/konferenc
- nagrade
Potrebno za:
- spremljanje znanstvenega dela raziskovalcev, programskih skupin, fakultet, univerz
- pridobitev financiranja za raziskovalno delo (ARRS, EU in drugi projekti)
- ohranitev/pridobitev raziskovalnih nazivov
Raziskovalni nazivi
Raziskovalnih nazivi:
- visokošolski učitelji: docent, izredni profesor, redni profesor
- znanstveni delavci: znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec, znanstveni svetnik
Znanstvene publikacije
Znanstvene publikacije
- predstavljajo osnovo vrednotenja
„znanstvene publikacije so osnovni proizvod temeljnih in uporabnih raziskav in zato glavni neposredni kazalci raziskovalne uspešnosti“ (Kategorizacija znanstvenih publikacij pri vrednotenju raziskovalne uspešnosti, 2005)
- v Sloveniji točkovane v skladu s kriteriji, določenimi v dokumentu Bibliografska merila znanstvene in strokovne uspešnosti
Točkovanje objave
Točkovanje objave določeno glede na:
- vrsto prispevka (izvirni znanstveni članek, strokovni članek, poljudni članek,…)
- mesto objave (revija, zbornik konference, knjiga…)
- mednarodnost prispevka (mednarodna revija/konferenca/založba)
- vrsto avtorstva (urednik, avtor, prevajalec, …),
- število avtorjev
- rang revije
Rang revije
Rang revije naj bi bil pokazatelj vpliva in kvalitete znanstvene revije
odvisen od:
- vključenosti v katerega od priznanih mednarodnih indeksov - najuglednejši bazi sta Web of Science (SSCI, SCI, A&HCI), Scopus
- faktorja/dejavnika vpliva (IF-JCR, SNIP)= kolikokrat je povprečni članek iz določene revije citiran v določenem letu
- uvrstitve revije znotraj vsebinske kategorije, kateri pripada (kvartili)
Faktorji vpliva
Faktorji vpliva
- JCR (izhaja iz baze Web of Science)
- SNIP (izhaja iz baze Scopus)
- Scimago Journal & Country Rank
- SICRIS - Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji
razvija in vzdržuje ga Institut informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM) v sodelovanju z Agencijo za raziskovalno dejavnost republike Slovenije (ARRS)
