znanstveno-raziskovalno delo

Question 1

Kaj je znanost?

Answer 1

Znanost je:

sistematično pridobivanje novega znanja in spoznavanje sveta, v katerem živimo

Question 2

Klasifikacija področij znanosti in tehnologije

Answer 2

Klasifikacija področij znanosti in tehnologije:
(ARRS - Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS)
1. Naravoslovje
2. Tehnika
3. Medicina
4. Biotehnika
5. Družboslovje
6. Humanistika
7. Interdisciplinarne raziskave

Question 3

Bazične raziskave

Answer 3

bazične/temeljne raziskave -> temeljne značilnosti

• proučevanje splošnih zakonitosti
• izsledkinimajonobeneneposredne uporabne vrednosti, so pa nujni za razumevanje delovanja sveta

Question 4

Aplikativne raziskave

Answer 4

aplikativne/uporabne raziskave -> uporabna spoznanja

• izsledkisouporabnivvsakdanjem življenju
• temeljijo na orodjih in izsledkih temeljnih raziskav

Question 5

Dve vrsti raziskav

Answer 5

Dve vrsti raziskav:

• Aplikativne/uporabne raziskave
• Bazične/temeljne raziskave

Question 6

Metode spoznavanja sveta

Answer 6

Metode spoznavanja sveta:

• neznanstvene (zdravorazumske) metode
• znanstvene metode

Question 7

Neznanstvene (zdravorazumske) metode

Answer 7

Neznanstvene (zdravorazumske) metode:

• intuicija-prepričanje
• soglasje (kaj je prevladujoče mnenje)
• mnenje avtoritete, strokovnjaka
• naključno opazovanje, lastne izkušnje
• > mnenje
• > pristranski/ pomanjkljivi dokazi
• > subjektivne

Question 8

Znanstvene metode

Answer 8

Znanstvene metode:

• sistematično opazovanje in proučevanje
• formalna, konsistentna logika
• ugotovitve so ponovljive

principi in postopki sistematičnega pridobivanja novih spoznanj, ki temeljijo na empiričnih in izmerljivih dokazih

daje boljše možnosti, da:

• naredimo prave zaključke
• ocenimo verjetnost naših predpostavk

Question 9

Tipi znanstvene metode raziskovanja

Answer 9

Tipi znanstvene metode raziskovanja:

• opazovanje
• eksperiment
• spraševanje

Question 10

Načela znanstvene metode raziskovanja

Answer 10

Načela znanstvene metode raziskovanja:

• Splošnost: ugotovitve veljajo tudi širše in ne le za primer, ki ga raziskujemo
• Objektivnost: nepristranski, nevtralen odnos do določenega pojava/objekta, rezultati so odvisni zgolj od uporabljenih metod, interpretacija rezultatov izhaja iz teoretičnih spoznanj in preteklih raziskav
• Preverljivost: vsi raziskovalni postopki morajo biti popisani in morajo omogočati morebitno ponovitev raziskave
• Veljavnost: podatki, ki jih zberemo, morajo osvetliti problem, ki ga raziskujemo
• Zanesljivost: kakovost merskega instrumenta oz. naših meritev; vsako stališče in sodba mora biti obrazložena, podkrepljena z argumenti in dokazana z ustreznimi postopki
• Natančnost
• Sistematičnost

Question 11

Raziskovanje

Answer 11

Raziskovanje:

• ni zgolj aktivnost raziskovalcev, ampak tudi praktikov
• vse večji poudarek na evalvaciji in stalnem izboljševanju storitev (knjižnice, založbe, knjigarne, muzeji…)
• poznavanje raziskovalnega dela potrebno:
  
  • > za izboljšanje, načrtovanje storitev in poročanje o dejavnostih
  • > za ozaveščeno branje in spremljanje raziskav na svojem področju dela

Question 12

Proces znanstvenega raziskovanja

Answer 12

Proces znanstvenega raziskovanja:

• ideja
• pregled literature
• opredelitev raziskovalnega problema, vprašanj
• zasnova raziskave / metodologija
• izvedba raziskave (zbiranje podatkov )
• obdelava podatkov
• interpretacija rezultatov
• komunikacija ugotovitev (objava)

Question 13

Strokovne recenzije

Answer 13

Strokovno recenziranje (angl. „peer review“)

• utečen postopek v znanosti
• ocena novega strokovnega ali znanstvenega dela, ki jo podajo strokovnjaki s tistega strokovnega področja

vsi prispevki, ki so objavljeni v znanstvenih revijah in na znanstvenih konferencah, morajo biti odobreni preko strokovnih recenzij

Question 14

Namen recenzij

Answer 14

Namen recenzij:

• zagotavljanje kakovosti in verodostojnosti raziskovalnih del, knjig, študij, projektov,…
• zagotavljanje kvalitete publikacije/konference
• možnost za izboljšanje/obogatitev dela

Question 15

Vrste recenzij

Answer 15

Vrste recenzij:

• enojna slepa recenzija („blind review“): avtor ne ve, kdo je recenzent, medtem ko recenzent ve, kdo je avtor
• dvojna slepa recenzija („double-blind review“): anonimnost avtorja in recenzenta
• odprta recenzija („open review“): vse identitete so znane

Question 16

Recenzentsko delo

Answer 16

Recenzentsko delo:

prostovoljno delo strokovnjakov, ki pa predstavlja izredno pomemben del aktivnosti v znanosti

Question 17

Etične odgovornosti recenzenta

Answer 17

Etične odgovornosti recenzenta:

• zaupnost
• konstruktivna kritika
• strokovna kompetentnost
• nepristranskost in integriteta
• razkritje morebitnega konflikta interesov
• pravočasnost in hitra odzivnost

Question 18

Recenzentski postopek - revije

Answer 18

Recenzentski postopek - revije:

1. Članek napišemo in ga opremimo v skladu z navodili za avtorje izbrane revije
2. Urednik pregleda članek in oceni vsebinsko primernost, izvirnost in ponekod tudi etično sprejemljivost
   - Če članek ni primeren ali je zelo nepopoln, urednik članek takoj zavrne
   - Če je primerna, potem pošlje članek 2 ali 3 recenzentom v pregled
3. Vsak recenzent napiše svojo oceno članka (ali je primeren za revijo, ali so potrebni popravki…)
4. Urednik na podlagi recenzij odloči, ali je članek a) sprejet brez popravkov b) sprejet z manjšimi popravki c) pogojno sprejet - potrebna večja revizija ali d) zavrnjen
5. V primeru c) gre popravljen članek ponovno k recenzentom, ki ocenijo, ali je avtor ustrezno odpravil napake

Question 19

Recenzentski postopek - konference

Answer 19

Recenzentski postopek - konference:

1. Razpis za prispevke z datumom oddaje predlogov, seznamom tem in vrstami možnih prispevkov
2. Vsak član programskega odbora oceni določeno št. člankov (relevantnost za konferenco, izvirnost, metodološka ustreznost, razumljivost, predstavitev rezultatov, celostna ocena,…)
3. Vodilni član programskega odbora primerja ocene različnih recenzentov in naredi skupno oceno, ki pove, ali je prispevek sprejet ali zavrnjen
4. Avtorji dobijo odločitev in vse ocene recenzentov
5. Če je prispevek sprejet, je potrebno do določenega datuma narediti popravke in poslati končno verzijo za objavo
6. Avtorji sprejetih prispevkov svoj prispevek/referat predstavijo na konferenci

Question 20

Recenzentski postopek

Answer 20

Recenzentski postopek:

• lahko zelo dolgotrajen
• različno strog v različnih revijah/konferencah
• nekatere revije/konference imajo zelo majhen odstotek sprejetih objav (revija Nature 8%, konferenca Human Factors in Computing Systems okoli 20%…)
• višji ugled kot ima revija/konferenca, večje število člankov prejme, večjo selekcijo lahko naredi in izbere le najbolj kvalitetna/inovativna dela

Question 21

Objava članka

Answer 21

Objava članka:

• postopek objave v reviji je lahko zelo dolgotrajen (tudi do 2 leti od oddaje članka do tiska)
  
  • problem: od izvedbe raziskave do objave preteče več let, v katerih so lahko rezultati niso več tako aktualni
• recenzentski postopek + postopek priprave besedila na objavo + dolge čakalne vrste pri nekaterih revijah

Question 22

Objave

Answer 22

Objave:

• Izsledki znanstveno raziskovalnega dela največkrat objavljeni v obliki
  
  • člankov v znanstvenih (in strokovnih) revijah
  • konferenčnih prispevkov
  • monografskih publikacij (knjige)
• večina revij, razen odprto in prostodostopnih, ima drage naročnine
• z lokacij univerze ali preko oddaljenega dostopa lahko dostopamo do člankov v revijah, ki jih naročajo knjižnice

Question 23

Objave in odprta znanost

Answer 23

• odgovor na hitro rastoče cene naročnin strokovnih revij
• pobuda, da bi bili vsi rezultati raziskav, financiranih iz javnih sredstev, transparentni in javno dostopni
• rast institucionalnih repozitorijev, kjer avtorji lahko naložijo določeno verzijo objavljenih člankov (za katero verzijo gre in kako dolgo po objavi v reviji, določa pogodba z revijo, kjer je bil članek objavljen)
• uveljavljajo se novi poslovni modeli, npr. kjer avtorji s plačilom reviji omogočijo brezplačen dostop do članka vsem

Question 24

Nepoštene prakse publiciranja

Answer 24

Nepoštene prakse publiciranja:

• SPORNE REVIJE:
  
  • plenilske: zavajajo in se trudijo prikazati kot ugledne, čeprav to niso
  • lažne: ugrabijo identiteto ugledne revije
• nimajo vzpostavljenih ustreznih recenzentskih postopkov za sprejem objave, vse prejete članke objavijo ob določenem plačilu „stroškov“
• problem za raziskovalce, bralce in knjižničarje,…

Question 25

Vrednotenje raziskovalne uspešnosti

Answer 25

Vrednotenje raziskovalne uspešnosti:
- razlikuje med različnimi vedami: naravoslovje, družboslovje, humanistika
- ocenjuje se mednarodna uspešnost:
- mednarodno odmevne objave
- citati v znanstveni literaturi
- aktivno sodelovanje v mednarodnem prostoru
(gostovanja na univerzah, delo v mednarodnih
strokovnih telesih)
- članstvo v uredniških odborih mednarodnih
revij/konferenc
- nagrade

Potrebno za:

• spremljanje znanstvenega dela raziskovalcev, programskih skupin, fakultet, univerz
• pridobitev financiranja za raziskovalno delo (ARRS, EU in drugi projekti)
• ohranitev/pridobitev raziskovalnih nazivov

Question 26

Raziskovalni nazivi

Answer 26

Raziskovalnih nazivi:

• visokošolski učitelji: docent, izredni profesor, redni profesor
• znanstveni delavci: znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec, znanstveni svetnik

Question 27

Znanstvene publikacije

Answer 27

Znanstvene publikacije
- predstavljajo osnovo vrednotenja
„znanstvene publikacije so osnovni proizvod temeljnih in uporabnih raziskav in zato glavni neposredni kazalci raziskovalne uspešnosti“ (Kategorizacija znanstvenih publikacij pri vrednotenju raziskovalne uspešnosti, 2005)

• v Sloveniji točkovane v skladu s kriteriji, določenimi v dokumentu Bibliografska merila znanstvene in strokovne uspešnosti

Question 28

Točkovanje objave

Answer 28

Točkovanje objave določeno glede na:

• vrsto prispevka (izvirni znanstveni članek, strokovni članek, poljudni članek,…)
• mesto objave (revija, zbornik konference, knjiga…)
• mednarodnost prispevka (mednarodna revija/konferenca/založba)
• vrsto avtorstva (urednik, avtor, prevajalec, …),
• število avtorjev
• rang revije

Question 29

Rang revije

Answer 29

Rang revije naj bi bil pokazatelj vpliva in kvalitete znanstvene revije

odvisen od:

• vključenosti v katerega od priznanih mednarodnih indeksov - najuglednejši bazi sta Web of Science (SSCI, SCI, A&HCI), Scopus
• faktorja/dejavnika vpliva (IF-JCR, SNIP)= kolikokrat je povprečni članek iz določene revije citiran v določenem letu
• uvrstitve revije znotraj vsebinske kategorije, kateri pripada (kvartili)

Question 30

Faktorji vpliva

Answer 30

Faktorji vpliva

• JCR (izhaja iz baze Web of Science)
• SNIP (izhaja iz baze Scopus)
• Scimago Journal & Country Rank
• SICRIS - Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji
  razvija in vzdržuje ga Institut informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM) v sodelovanju z Agencijo za raziskovalno dejavnost republike Slovenije (ARRS)