Metode opazovanja Flashcards
Opazovanje
ena najbolj direktnih metod znanstvenega raziskovanja
beležimo vedenje, ki se resnično pojavi
identificiramo vedenje ali procese, na katere ljudje sami ne pomislijo, saj se jim zdi nepomembno ali nerelevantno
ne potrebujemo predhodnega znanja/hipotez pred začetkom
pridobimo lahko bogate in raznolike podatke
Kaj opazujemo?
posameznike ali skupine
pogovore ali nebesedno komunikacijo
dejavnosti, delovne procese, fizično okolje, odnose, vedenje, reakcije
interakcijo z računalnikom ali produktom
Zakaj opazujemo?
nekatere procese je težko artikulirati
kar ljudje rečejo, ni vedno to, kar naredijo
udeleženci v raziskavi ne vedo vedno, kaj je za nas res pomembno
Kako opazujemo?
velikokrat uporabimo v kombinaciji z metodo spraševanja (intervju, vprašalnik…), da:
preverimo svoja opažanja
pridobimo dodatne informacije
primerjamo, kako dobro podatki iz opazovanja sovpadajo s podatki samoporočanja opazovancev
Vrste opazovanja
VRSTE OPAZOVANJA glede na strukturo opazovanja sistematično nesistematično vlogo opazovalca z udeležbo brez udeležbe okolje opazovanja laboratorijsko naravno seznanjenost opazovancev prikrito odkrito posredovanje raziskovalca moteče nemoteče
Struktura opazovanja
- NESISTEMATIČNO
opazovalec zapisuje opažanja po svoji presoji, kaj je zanimivo ali relevantno
potencialno uporabno kot zgodnja faza raziskovanja
večjo zanesljivost lahko dosežemo:
dva ali več raziskovalcev opazuje isti dogodek in beleži na isti način
raziskovalec uporabi več tehnik zapisa (video + zapiski) in nato primerja
čim manjšo vpletenostjo raziskovalca v aktivnost, ki jo opazuje
- SISTEMATIČNO
raziskovalca vodi jasen načrt, ki natančneje pove, kaj je potrebno opazovati in kaj je potrebno zabeležiti
običajno si raziskovalec vnaprej pripravi orodja (npr. liste), ki omogočajo zapisovanje vedenja na konstanten način, s čimer se poveča zanesljivost in veljavnost metode
raziskovalec mora že pred tem imeti neko znanje o možnih kategorijah vedenja/dogodkih ipd. ter vseh elementih, ki jih je potrebno beležiti (npr. čas, pogostost,…)
določene tudi vrednosti beleženja (prisotno/ni prisotno, lestvica intenzitete,…)
veljavnost metode se še poveča z natančno dokumentacijo, ki jasno definira, kaj spada v določeno kategorijo in kaj ne – še posebno pomembno pri več opazovalcih
Vloga opazovalca
dilema: bolj kot smo vključeni v okolje, ki ga raziskujemo, večje je tveganje, da izgubimo pogled neodvisnega opazovalca (objektivnost), vendar pa z večjo vključenostjo lahko dobimo tudi globlji vpogled v situacijo, kar lahko pozitivno pomaga pri analizi
več možnosti:
opazovanje z udeležbo
opazovanje brez udeležbe
Opazovanje brez udeležbe
- OPAZOVANJE BREZ UDELEŽBE
raziskovalec ni prisoten, ampak opazuje izven okolja, kjer se aktivnost dogaja nima kontakta z udeleženci v raziskavi
lahko zmanjša celovito razumevanje situacije
primer: sistemski dnevniki, senzorji gibanja po prostoru, analiza diskusije na forumu
Opazovanje z udeležbo
- OPAZOVANJE Z UDELEŽBO
raziskovalec se vključi v okolje (kot opazovalec ali udeleženec)
pridobimo več podatkov, boljše razumevanje posameznikovega vedenja/situacije
prisotnost opazovalca lahko vpliva na vedenje opazovancev
več različnih stopenj vključenosti opazovalca:
raziskovalec je prisoten, deluje kot zunanji opazovalec, nima interakcije z udeleženci
raziskovalec kot opazovalec situacije, ima nekoliko več interakcije z udeleženci, vendar ta ostaja strogo profesionalna (npr. opravi intervju z udeležencem)
večja stopnja vključenosti, sodeluje v aktivnostih z namenom zbiranja informacij, vsi poznajo njegovo vlogo raziskovalca
raziskovalec deluje kot del skupine in ne kot raziskovalec, udeleženci niso seznanjeni z vlogo raziskovalca ali procesom opazovanja
Raziskovalno okolje
1. OPAZOVANJE V NARAVNI SITUACIJI Slabosti: ni nadzora zunanjih dejavnikov nižja veljavnost rezultatov subjektivnost opazovanja je večja kot pri laboratorijskem opazovanju opazovalec ni nujno neopažen težko ponovimo opazovanje
Plusi:
realno in spontano vedenje (močna ekološka veljavnost)
2. OPAZOVANJE V LABORATORIJSKI SITUACIJI Slabosti: vedenje v umetnem okolju pogosto se pojavlja zaželeno vedenje vpliv poznavanja namena raziskave
Plusi:
preučujemo lahko kontinuirano vedenje
omogoča ugotavljanje (ne pa tudi natančno določanje) vzročno-posledičnih odnosov
večji nadzor zunanjih dejavnikov
Seznanjenost udeležencev
ODKRITO OPAZOVANJE
opazovanci se zavedajo, da poteka opazovanje in se s tem strinjajo
posamezniki se zavedajo, da so opazovani, to lahko vpliva na njihovo vedenje
lahko reagirajo glede na raziskovalčeve interese, pričakovanja ali pa modificirajo vedenje (npr. bolj socialno sprejemljivo ali nenaravno)
PRIKRITO OPAZOVANJE
etično sporno, saj posamezniki morda ne bi privolili, da se jih opazuje
v nekaterih primerih je možno pridobiti dovoljenje po opazovanju, vendar pa je to težko pri večjih skupinah ljudi
Posredovanje raziskovalca
MOTEČE OPAZOVANJE (obtrusive)
raziskovalec lahko z neko spodbudo ali interakcijo pridobi informacije (intervju)
tudi kadar nekdo zelo očitno zapisuje in opazuje vedenje, gre lahko že za moteče opazovanje, ki lahko spreminja naravno vedenje
NEMOTEČE OPAZOVANJE (unobtrusive)
obstoj informacije je neodvisen od posega raziskovalca
pri opazovanju v nekem okolju se raziskovalec poskuša „spojiti“ z okolico in s svojo prisotnostjo ne vplivati na dogajanje, njegovo beleženje mora biti neopaženo
Kdo opazuje?
raziskovalec
skupina raziskovalcev
opazovanci sami
posrednik (npr. učitelj, knjižničar)
Podatki opazovanja
različne vrste podatkov (zapiski s terena, fotografije, video posnetki, audio posnetki, dokumenti…)
priprava na beleženje:
Kaj želimo zajeti v svojih beležkah?
Ali obstajajo še drugi načini beleženja (npr. foto, video), ki bi jih radi vključili?
Kakšno granularnost potrebujemo?
Kako dolgo bomo beležili in kako pogosto?
Kako bodo podatki obdelani, želimo kvantificirati podatke?
Beleženje opazovanja
BELEŽENJE OPAZOVANJA KAJ beležimo vedenje, izražene misli, čas, gibanje, aktivnosti, procese… KJE pridobimo podatke v fizičnem okolju na spletu KAKO zberemo podatke prosto zapisovanje med opazovanjem po opazovanju na podlagi pomnjenja posnetki opazovalne sheme ali zemljevid dnevniški zapisi s tehnologijo snemanje zaslona sledenje pogledu sistemski dnevniki sledenje gibanja z zbiranjem objav (npr. na spletu)
