Metode spraševanja

Question 1

Metode spraševanja

Answer 1

spada med najpogostejše oblike zbiranja podatkov v družboslovnem raziskovanju
zbiranje podatkov s pomočjo postavljanja vprašanj - predvsem podatkov o stališčih in mnenjih spraševancev
vprašanja lahko postavljamo na različne načine:
anketa
intervju
test

Question 2

Kakšne podatke lahko pridobimo?

Answer 2

DEJSTVA
demografski podatki (spol, starost, poklic, članstvo,…)
o znanju, informiranosti respondentov

SUBJEKTIVNE ZAZNAVE RESPONDENTA
vedenje, ravnanje v določenih okoliščinah (samoporočano) 
stališča, mnenja, občutki 
potrebe, pričakovanja, želje
izkušnje

Question 3

Izvedba spraševanja

Answer 3

ustno/pisno
osebno/na daljavo (telefon, splet)
s posamezniki (anketa, intervju)/ v skupinah (skupinski intervju, fokusne skupine)

SPRAŠEVANJE
ANKETA
INTEVJU
FOKUSNA SKUPINA

Question 4

Anketa

Answer 4

zbiranje podatkov s pomočjo vprašalnika
vprašanja
zastavljena na standardiziran način
enaka za vse udeležence v raziskavi
cilj
iskanje povezav med spremenljivkami, ki smo jih definirali v naših raziskovalnih vprašanjih / hipotezah
posplošitev ugotovitev na širšo populacijo

Question 5

Namen ankete

Answer 5

zbrati in analizirati informacije s spraševanjem posameznikov, ki so predstavniki naše ciljne populacije.
OPISEN
čim boljša ocena značilnosti populacije (demografske značilnosti, mnenja, nazori,…)
uporaba deskriptivne statistike za analizo podatkov (povprečje, % odgovorov…)
RAZLAGALEN
morebitna korelacija(povezanost) spremenljivk
uporaba inferenčne statistike za analizo podatkov

Question 6

Dobra anketa

Answer 6

primerno kratka
enostavna za reševanje
ne zahteva preveč napora s strani respondenta

 ni enostavno, potrebno veliko premisleka in revizij vprašalnika

Question 7

Vrste vprašanj glede na vsebino

Answer 7

o dejstvih (spol, starost, poklic, članstvo v društvih,… = objektivni podatki)
o informiranosti (merijo znanje anketirancev o določeni temi - npr. predsednik ZBDS?)
o mnenjih in stališčih
o ravnanju anketiranca v določenih okoliščinah (preteklih, sedanjih, hipotetičnih)
samozaznavna vprašanja (mnenje anketiranca o sebi, svoji dejavnosti, vlogi)

Question 8

Vrste vprašanj glede na način odgovarjanja

Answer 8

Nestrukturirana - ODPRTA VPRAŠANJA 
lažja sestava
pestrost odgovorov, celovitejši odgovori 
problem jasnosti, kvalitete odgovorov 
težja analiza, kvantitativna obdelava
anketiranci neradi izpolnjujejo

novi fenomeni 

Strukturirana - ZAPRTA VPRAŠANJA
težje oblikovanje vprašanj
vnaprej določeni odgovori
problem izbire ustreznih odgovorov
lažja analiza, omogoča posploševanje
hitrejše reševanje 
poznani fenomeni

-> število oziroma razmerje odvisno od vrste raziskave

Question 9

Oblike zaprtih vprašanj / odgovorov

Answer 9

IZBIRA MED DANIMI KATEGORIJAMI
kumulativna vprašanja: izbira enega ali več možnih odgovorov, potrebno ponuditi tudi možnosti kot so „ne vem“ ali „drugo:“
izbirna vprašanja: izbira enega odgovora (le en pravi ali najpomembnejši)

LESTVICE: merijo intenzivnost mnenj
ponavadi več izbirnih vprašanj in več odgovorov, anketiranec med ponujenimi odgovori izbere najbolj primernega
različne vrste lestvic: ordinalne, nominalne, intervalne
a) Razvrščanje
b) Likertova lestvica
c) Semantični diferencial (izbira med dvema poloma)

Question 10

Oblikovanje vprašanj

Answer 10

enostavno besedišče (brez tujk, ozko strokovnih izrazov, žargonskega jezika, tehničnih terminov, razlaga novih pojmov)
kratka, jasna vprašanja, brez dvojnih negacij
nedvoumna (npr. vsako vprašanje zajema le eno vsebino)
nevtralna
odgovori celoviti in medsebojno izključujoči
preverjanje vprašalnika - na katere spremenljivke se posamezno vprašanje nanaša

Question 11

Oblikovanje vprašalnika

Answer 11

uvodni tekst, ki pojasni namen raziskave (idealno tudi pritegne k odgovarjanju)
začnemo z zanimivimi, enostavnimi vsebinskimi vprašanji, demografska vprašanja načeloma pustimo za konec vprašalnika
od splošnega k specifičnemu, od lažjih k težjim
vprašanja s podobno vsebino skupaj
čim lažji način odgovarjanja
primerno kratek, le bistvena vprašanja, ki so nujno potrebna
demografska vprašanja na koncu
ustrezno/privlačno oblikovanje

navadno zahteva več iteracij
daljši kot je vprašalnik, več bo prekinitev sodelovanja
idealno = 5 minut, pravilnoma ne več kot 15
premislimo o (ne)potrebnih vprašanjih

Question 12

Pilotna raziskava

Answer 12

Predtest instrumenta:
testiranje vprašanj, odkrivanje morebitnih zavajajočih ali manjkajočih odgovorov, slovničnih napak…
kdo? Strokovnjaki ali člani ciljne publike

Pilotna raziskava:
izvedba celotnega postopka anketiranja na majhnem vzorcu populacije

Question 13

Izvedba anketiranja

Answer 13

vse bolj običajna postaja uporaba več kot enega načina anketiranja (npr. spletno anketiranje + telefonsko anketiranje / osebno)
način anketiranja vpliva na pridobljen vzorec in tudi na odgovore
kombiniran način anketiranja zahtevnejši: potrebne prilagoditve vprašalnika in kompleksnejše upravljanje s podatki
ne glede na obliko je potrebno jasno opredeliti namen in koristi raziskave, kdo izvaja anketiranje, zagotovilo zaupnosti/anonimnosti podatkov (dobra praksa: tudi kontakt izvajalca)

Question 14

Spletna vs papirnata anketa

Answer 14

Spletna anketa omogoča:
enostavno randomiziranje vrstnega reda vprašanj ali odgovorov
mehanizme za preverjanje prisotnosti vseh obveznih odgovorov
hitrejša in cenejša izvedba in obdelava
spremljanje, kdaj in kako respondenti odgovarjajo

Slabosti spletnih anket:
slab odziv, enostavno izbrišemo ali pozabimo na e-pošto
problemi z vzorčenjem
možnost večkratnega odgovarjanja
potrebna določena informacijska pismenost anketirancev

Question 15

Spletno anketiranje

Answer 15

vse pogostejše je reševanje anket preko mobilnih telefonov (odvisno od ciljne publike, npr. od 30 % do 70 %)
potrebno preverjanje prikaza vprašanj na različnih zaslonih!
problem prilagoditve nekaterih tipov vprašanj za majhen zaslon
še bolj pomembna kratkost in jasnost vprašalnika

Question 16

Prednosti anketnih vprašalnikov

Answer 16

hitrost zbiranja podatkov
anketiranci rešujejo, ko imajo čas
možnost široke pokritosti (npr. geografsko)
relativno poceni
možnost večje količine odgovorov
standardizirana vprašanja omogočajo nedvoumno analizo
manjši vpliv spraševalca

Question 17

Problemi anketnih vprašalnikov

Answer 17

slab odziv
raven strokovnosti/znanja anketirancev je različna
anketiranci lahko dajajejo odgovore na vprašanja, ki jih sploh ne razumejo
vse odgovore obdelamo kot enakovredne

zaradi anketirancev: pomanjkljivi odgovori anketirancev, izpuščena vprašanja, vprašanja niso rešena v skladu z navodili, neresno izpolnjene ankete…
zaradi vprašalnika: dvoumna vprašanja, vpliv vrstnega reda vprašanj
zaradi vzorčenja, pokritja, neodgovorov:
večja verjetnost, da na vprašalnik odgovori več oseb, ki imajo močno mnenje o temi ankete
mnenja tistih, ki so se odločili, da odgovarjajo na anketo, so lahko drugačna od mnenj tistih, ki na anketo niso želeli odgovoriti
nismo zajeli vseh enot ciljne populacije (na spletne ankete odgovori večji delež žensk, ki so visoko izobražene in starejše)

Question 18

Velikost vzorca

Answer 18

VELIKOST VZORCA
odvisna od več faktorjev, npr.
velikosti populacije,
želji po posploševanju,
želene segmentacije rezultatov po skupinah !
okvirno velja, da npr. 100 anketirancev nudi že dokaj natančen vpogled
pomemben tudi način vzorčenja, ne le število

Question 19

Vzorci

Answer 19

Običajno neslučajnostni, npr.
javno objavljene ankete na spletu, v katerih lahko sodeluje vsak s povezavo do ankete
anketa na priložnostnem vzorcu brez slučajnega izbora

Raziskava na področju LIS ugotovila, da je v raziskavah povprečno na anketo odgovorilo 63% vprašanih.
Tudi če večamo velikost vzorca, ostaja problem tistih, ki v anketi ne želijo sodelovati. Ob koncu ankete vedno ocenimo pristranskost vzorca zaradi neodgovorov.

Question 20

Značilnosti intervjuja

Answer 20

voden pogovor
omogoča razumevanje uporabnikov
(običajno) zbiramo poglobljene informacije v uporabnikovem jeziku
različne vrste
uporabljen samostojno ali v kombinaciji z drugimi raziskovalnimi aktivnostmi (npr. po sortiranju kartic ali po opazovanju)

Question 21

Vrste intervjuja

Answer 21

A) NESTRUKTURIRAN INTERVJU
podoben običajnemu pogovoru
namenjen celostnemu razumevanju intervjuvanca, njegovih misli, pogledov, izkušenj
raziskovalec ima zastavljen osnovni cilj/namen
vprašanja niso pripravljena vnaprej  sledijo pogovoru, se navezujejo na teme, ki jih izpostavi intervjuvanec
od raziskovalca zahteva veliko pozornosti, zmožnosti prepoznavanja zanimivih tem in usmerjanja pogovora, tudi veliko znanja o sami tematiki
- dodatni vir informacij pri opazovanju, - uporaben pri študiji primera (t.i. key informant)

B) POLSTRUKTURIRAN INTERVJU
delno vnaprej pripravljena odprta vprašanja
raziskovalec pripravi osrednja vprašanja, s katerimi bo pokril vse pomembne teme
vprašanja niso nujno zastavljena z istimi besedami in v istem vrstnem redu
vprašanja lahko nekoliko prilagaja pogovoru (vprašanja za različne scenarije, spodbujanje intervjuvanca, da pove več)

C) STRUKTURIRAN INTERVJU
vsa vprašanja
so pripravljena vnaprej
so enaka (in podana v enakem vrstnem redu) za vse udeležence
so pretežno zaprtega tipa, pri odprtem tipu raziskovalec ne sprašuje globlje
zelo podoben anketam in s tem izgubi nekaj prednosti intervjuja
lahko pa opazujemo intervjuvanca
večja verjetnost, da bomo imeli zbrane bolj popolne podatke (intervjuvanec bo pod našim vodstvom odgovoril na vsa vprašanja)

Question 22

Postopki

Answer 22

identifikacija in strukturiranje tem, ki nas zanimajo
zasnova intervjuja (vrsta intervjuja, priprava vprašanj, vodiča vprašanj)
intervjuvanje
zapis intervjuja (snemanje, zapiski)
prepis intervjuja (t.i. transkripcija) 
analiza intervjuja (kodiranje odgovorov, identifikacija tem, situacij, zgodb)

Question 23

Intervjuvanje

Answer 23

vedno pripravimo pilotno raziskavo, v kateri preverimo naša vprašanja in sam postopek intervjuvanja ter vadimo postopek spraševanja
potrebno je vzpostaviti dober odnos z intervjuvancem: biti spoštljiv, pripomoči, da se intervjuvanec počuti sproščeno
raziskovalec mora paziti na nevtralnost svojega glasu, odnosa
predhodna priprava: memoriranje vprašanj v primeru strukturiranega ali pol-strukturiranega intervjuja, dobro poznavanje tematike, tako da dajemo vtis, da točno vemo, kaj je tisto, po čemer sprašujemo

Question 24

Vzorčenje

Answer 24

Velikost vzorca odvisna od
velikosti populacije
sredstev za raziskavo, časovnega okvirja
fenomena, ki ga raziskujemo
vrste podatkov, ki jih želimo 
eno izmed priporočil: 
kvantitativni podatki 30+ 
kvalitativni podatki za odkrivanje novih tem 12-20 (odvisno od velikosti populacije, homogenosti,…. ko ne dobimo več nobenih novih podatkov)

Question 25

Intervju vs anketa

Answer 25

PRIMERJAVA Z ANKETO:
večja verjetnost, da dobimo odgovore na odprta vprašanja
manjše število udeležencev, vendar
udeleženci lahko o določeni temi govorijo bolj poglobljeno
večja fleksibilnost

težji in časovno bolj potraten za izvedbo ter analizo
slabša pripravljenost za sodelovanje - veliko ljudi se raje izogne osebnemu stiku
problematično ob bolj osebnih vprašanjih

Question 26

Intervju vs fokusna skupina

Answer 26

PRIMERJAVA S FOKUSNO SKUPINO:
omogoča bolj poglobljeno obravnavo tematike
osredotočenost na posameznika in njegove odgovore na naša vprašanja
pri fokusni skupini pomembno vlogo igra medsebojna dinamika in interakcija med samimi udeleženci
včasih lažje pridobimo udeležence, se prilagajamo posamezniku

Question 27

Fokusna skupina

Answer 27

= skupina posameznikov, ki so bili izbrani in združeni s strani raziskovalca za medsebojno diskusijo in komentiranje na temo raziskave

vodena razprava v skupini, usmerjena na točno določeno temo
udeleženci so vnaprej izbrani in so seznanjeni s temo pogovora
pogovor poteka po določenem načrtu
udeleženci razmišljajo o lastnih pogledih ali izkušnjah v kontekstu pogledov drugih udeležencev, jih primerjajo med seboj…

ni enako kot skupinski intervju
udeleženci so spodbujani, da komunicirajo tudi med sabo in ne samo z raziskovalcem
člani skupine lahko izzivajo poglede drugih, zato diskusija lahko razkrije več vidikov kot zgolj intervju

Question 28

Cilji

Answer 28

pridobivanje visoko kvalitetnih podatkov v socialnem kontekstu
hitro generiranje novih idej
mnenja, stališča, prepričanja, ideje, razumevanja, zaznavanja…

Question 29

Priprava

Answer 29

izberemo 6-10 udeležencev
vabila udeležencem naj vsebujejo:
namen fokusne skupine in našo predstavitev
kratek povzetek tematik, ki bodo tema diskusije
logistika (kraj, datum, trajanje)
kakršnekoli etične premisleke

priprava prostora in opreme
udeleženci morajo videti in slušati drug drugega
snemalnik, če nameravamo snemati pogovor, video, ali oseba, ki bo delala zapisnik
tabla in pisala
druga gradiva za udeležence
priprava gradiva za moderatorja (seznam vprašanj ali tem, ki bi jih morali obdelati, seznam ciljev, včasih naloge, ki se jih da udeležencem…)
določitev moderatorja (raziskovalec sam ali zunanji sodelavec?)

Question 30

vloga raziskovalca / moderatorja

Answer 30

raziskovalec deluje kot mediator med vprašanji in skupino ter med posameznimi člani skupine
na začetku naredi uvod v tematiko, nato pa odpre diskusijo
raziskovalec oz. moderator mora ves čas nadzorovati situacijo, poskrbeti za predviden potek in za to, da so cilji doseženi
poskrbi za pravo razmerje med kontroliranjem diskusije in prepuščanjem poteka udeležencem

ni priporočljiva metoda za neizkušene raziskovalce,
zahteva veliko sposobnost razumevanja in tudi vodenja skupine v specifični situaciji
lahko se zgodi, da udeleženci ne sodelujejo ali
da en udeleženec močno prevlada nad drugimi, ki potem ne želijo izraziti svojega mnenja

spodbuja tihe udeležence, da spregovorijo in kontrolira vpliv dominantnih
mora poskrbeti, da vsak lahko pride do besede, vendar ne sme siliti udeležence v to, da MORAJO govoriti
mora biti nepristranski in se ne vpletati v diskusijo čustveno, ampak različne poglede izkoristiti za nadaljnji pogovor
mora udeležencem dati vedeti, da ni pravilnih in nepravilnih odgovorov, ampak da res želi slišati njihova mnenja o tematiki