Metode spraševanja Flashcards
Metode spraševanja
spada med najpogostejše oblike zbiranja podatkov v družboslovnem raziskovanju
zbiranje podatkov s pomočjo postavljanja vprašanj - predvsem podatkov o stališčih in mnenjih spraševancev
vprašanja lahko postavljamo na različne načine:
anketa
intervju
test
Kakšne podatke lahko pridobimo?
DEJSTVA
demografski podatki (spol, starost, poklic, članstvo,…)
o znanju, informiranosti respondentov
SUBJEKTIVNE ZAZNAVE RESPONDENTA vedenje, ravnanje v določenih okoliščinah (samoporočano) stališča, mnenja, občutki potrebe, pričakovanja, želje izkušnje
Izvedba spraševanja
ustno/pisno
osebno/na daljavo (telefon, splet)
s posamezniki (anketa, intervju)/ v skupinah (skupinski intervju, fokusne skupine)
SPRAŠEVANJE
ANKETA
INTEVJU
FOKUSNA SKUPINA
Anketa
zbiranje podatkov s pomočjo vprašalnika
vprašanja
zastavljena na standardiziran način
enaka za vse udeležence v raziskavi
cilj
iskanje povezav med spremenljivkami, ki smo jih definirali v naših raziskovalnih vprašanjih / hipotezah
posplošitev ugotovitev na širšo populacijo
Namen ankete
zbrati in analizirati informacije s spraševanjem posameznikov, ki so predstavniki naše ciljne populacije.
OPISEN
čim boljša ocena značilnosti populacije (demografske značilnosti, mnenja, nazori,…)
uporaba deskriptivne statistike za analizo podatkov (povprečje, % odgovorov…)
RAZLAGALEN
morebitna korelacija(povezanost) spremenljivk
uporaba inferenčne statistike za analizo podatkov
Dobra anketa
primerno kratka
enostavna za reševanje
ne zahteva preveč napora s strani respondenta
ni enostavno, potrebno veliko premisleka in revizij vprašalnika
Vrste vprašanj glede na vsebino
o dejstvih (spol, starost, poklic, članstvo v društvih,… = objektivni podatki)
o informiranosti (merijo znanje anketirancev o določeni temi - npr. predsednik ZBDS?)
o mnenjih in stališčih
o ravnanju anketiranca v določenih okoliščinah (preteklih, sedanjih, hipotetičnih)
samozaznavna vprašanja (mnenje anketiranca o sebi, svoji dejavnosti, vlogi)
Vrste vprašanj glede na način odgovarjanja
Nestrukturirana - ODPRTA VPRAŠANJA lažja sestava pestrost odgovorov, celovitejši odgovori problem jasnosti, kvalitete odgovorov težja analiza, kvantitativna obdelava anketiranci neradi izpolnjujejo
novi fenomeni
Strukturirana - ZAPRTA VPRAŠANJA težje oblikovanje vprašanj vnaprej določeni odgovori problem izbire ustreznih odgovorov lažja analiza, omogoča posploševanje hitrejše reševanje poznani fenomeni
-> število oziroma razmerje odvisno od vrste raziskave
Oblike zaprtih vprašanj / odgovorov
IZBIRA MED DANIMI KATEGORIJAMI
kumulativna vprašanja: izbira enega ali več možnih odgovorov, potrebno ponuditi tudi možnosti kot so „ne vem“ ali „drugo:“
izbirna vprašanja: izbira enega odgovora (le en pravi ali najpomembnejši)
LESTVICE: merijo intenzivnost mnenj
ponavadi več izbirnih vprašanj in več odgovorov, anketiranec med ponujenimi odgovori izbere najbolj primernega
različne vrste lestvic: ordinalne, nominalne, intervalne
a) Razvrščanje
b) Likertova lestvica
c) Semantični diferencial (izbira med dvema poloma)
Oblikovanje vprašanj
enostavno besedišče (brez tujk, ozko strokovnih izrazov, žargonskega jezika, tehničnih terminov, razlaga novih pojmov)
kratka, jasna vprašanja, brez dvojnih negacij
nedvoumna (npr. vsako vprašanje zajema le eno vsebino)
nevtralna
odgovori celoviti in medsebojno izključujoči
preverjanje vprašalnika - na katere spremenljivke se posamezno vprašanje nanaša
Oblikovanje vprašalnika
uvodni tekst, ki pojasni namen raziskave (idealno tudi pritegne k odgovarjanju)
začnemo z zanimivimi, enostavnimi vsebinskimi vprašanji, demografska vprašanja načeloma pustimo za konec vprašalnika
od splošnega k specifičnemu, od lažjih k težjim
vprašanja s podobno vsebino skupaj
čim lažji način odgovarjanja
primerno kratek, le bistvena vprašanja, ki so nujno potrebna
demografska vprašanja na koncu
ustrezno/privlačno oblikovanje
navadno zahteva več iteracij daljši kot je vprašalnik, več bo prekinitev sodelovanja idealno = 5 minut, pravilnoma ne več kot 15 premislimo o (ne)potrebnih vprašanjih
Pilotna raziskava
Predtest instrumenta:
testiranje vprašanj, odkrivanje morebitnih zavajajočih ali manjkajočih odgovorov, slovničnih napak…
kdo? Strokovnjaki ali člani ciljne publike
Pilotna raziskava:
izvedba celotnega postopka anketiranja na majhnem vzorcu populacije
Izvedba anketiranja
vse bolj običajna postaja uporaba več kot enega načina anketiranja (npr. spletno anketiranje + telefonsko anketiranje / osebno)
način anketiranja vpliva na pridobljen vzorec in tudi na odgovore
kombiniran način anketiranja zahtevnejši: potrebne prilagoditve vprašalnika in kompleksnejše upravljanje s podatki
ne glede na obliko je potrebno jasno opredeliti namen in koristi raziskave, kdo izvaja anketiranje, zagotovilo zaupnosti/anonimnosti podatkov (dobra praksa: tudi kontakt izvajalca)
Spletna vs papirnata anketa
Spletna anketa omogoča:
enostavno randomiziranje vrstnega reda vprašanj ali odgovorov
mehanizme za preverjanje prisotnosti vseh obveznih odgovorov
hitrejša in cenejša izvedba in obdelava
spremljanje, kdaj in kako respondenti odgovarjajo
Slabosti spletnih anket:
slab odziv, enostavno izbrišemo ali pozabimo na e-pošto
problemi z vzorčenjem
možnost večkratnega odgovarjanja
potrebna določena informacijska pismenost anketirancev
Spletno anketiranje
vse pogostejše je reševanje anket preko mobilnih telefonov (odvisno od ciljne publike, npr. od 30 % do 70 %)
potrebno preverjanje prikaza vprašanj na različnih zaslonih!
problem prilagoditve nekaterih tipov vprašanj za majhen zaslon
še bolj pomembna kratkost in jasnost vprašalnika
Prednosti anketnih vprašalnikov
hitrost zbiranja podatkov
anketiranci rešujejo, ko imajo čas
možnost široke pokritosti (npr. geografsko)
relativno poceni
možnost večje količine odgovorov
standardizirana vprašanja omogočajo nedvoumno analizo
manjši vpliv spraševalca
Problemi anketnih vprašalnikov
slab odziv
raven strokovnosti/znanja anketirancev je različna
anketiranci lahko dajajejo odgovore na vprašanja, ki jih sploh ne razumejo
vse odgovore obdelamo kot enakovredne
zaradi anketirancev: pomanjkljivi odgovori anketirancev, izpuščena vprašanja, vprašanja niso rešena v skladu z navodili, neresno izpolnjene ankete…
zaradi vprašalnika: dvoumna vprašanja, vpliv vrstnega reda vprašanj
zaradi vzorčenja, pokritja, neodgovorov:
večja verjetnost, da na vprašalnik odgovori več oseb, ki imajo močno mnenje o temi ankete
mnenja tistih, ki so se odločili, da odgovarjajo na anketo, so lahko drugačna od mnenj tistih, ki na anketo niso želeli odgovoriti
nismo zajeli vseh enot ciljne populacije (na spletne ankete odgovori večji delež žensk, ki so visoko izobražene in starejše)
Velikost vzorca
VELIKOST VZORCA
odvisna od več faktorjev, npr.
velikosti populacije,
želji po posploševanju,
želene segmentacije rezultatov po skupinah !
okvirno velja, da npr. 100 anketirancev nudi že dokaj natančen vpogled
pomemben tudi način vzorčenja, ne le število
Vzorci
Običajno neslučajnostni, npr.
javno objavljene ankete na spletu, v katerih lahko sodeluje vsak s povezavo do ankete
anketa na priložnostnem vzorcu brez slučajnega izbora
Raziskava na področju LIS ugotovila, da je v raziskavah povprečno na anketo odgovorilo 63% vprašanih.
Tudi če večamo velikost vzorca, ostaja problem tistih, ki v anketi ne želijo sodelovati. Ob koncu ankete vedno ocenimo pristranskost vzorca zaradi neodgovorov.
Značilnosti intervjuja
voden pogovor
omogoča razumevanje uporabnikov
(običajno) zbiramo poglobljene informacije v uporabnikovem jeziku
različne vrste
uporabljen samostojno ali v kombinaciji z drugimi raziskovalnimi aktivnostmi (npr. po sortiranju kartic ali po opazovanju)
Vrste intervjuja
A) NESTRUKTURIRAN INTERVJU
podoben običajnemu pogovoru
namenjen celostnemu razumevanju intervjuvanca, njegovih misli, pogledov, izkušenj
raziskovalec ima zastavljen osnovni cilj/namen
vprašanja niso pripravljena vnaprej sledijo pogovoru, se navezujejo na teme, ki jih izpostavi intervjuvanec
od raziskovalca zahteva veliko pozornosti, zmožnosti prepoznavanja zanimivih tem in usmerjanja pogovora, tudi veliko znanja o sami tematiki
- dodatni vir informacij pri opazovanju, - uporaben pri študiji primera (t.i. key informant)
B) POLSTRUKTURIRAN INTERVJU
delno vnaprej pripravljena odprta vprašanja
raziskovalec pripravi osrednja vprašanja, s katerimi bo pokril vse pomembne teme
vprašanja niso nujno zastavljena z istimi besedami in v istem vrstnem redu
vprašanja lahko nekoliko prilagaja pogovoru (vprašanja za različne scenarije, spodbujanje intervjuvanca, da pove več)
C) STRUKTURIRAN INTERVJU
vsa vprašanja
so pripravljena vnaprej
so enaka (in podana v enakem vrstnem redu) za vse udeležence
so pretežno zaprtega tipa, pri odprtem tipu raziskovalec ne sprašuje globlje
zelo podoben anketam in s tem izgubi nekaj prednosti intervjuja
lahko pa opazujemo intervjuvanca
večja verjetnost, da bomo imeli zbrane bolj popolne podatke (intervjuvanec bo pod našim vodstvom odgovoril na vsa vprašanja)
Postopki
identifikacija in strukturiranje tem, ki nas zanimajo zasnova intervjuja (vrsta intervjuja, priprava vprašanj, vodiča vprašanj) intervjuvanje zapis intervjuja (snemanje, zapiski) prepis intervjuja (t.i. transkripcija) analiza intervjuja (kodiranje odgovorov, identifikacija tem, situacij, zgodb)
Intervjuvanje
vedno pripravimo pilotno raziskavo, v kateri preverimo naša vprašanja in sam postopek intervjuvanja ter vadimo postopek spraševanja
potrebno je vzpostaviti dober odnos z intervjuvancem: biti spoštljiv, pripomoči, da se intervjuvanec počuti sproščeno
raziskovalec mora paziti na nevtralnost svojega glasu, odnosa
predhodna priprava: memoriranje vprašanj v primeru strukturiranega ali pol-strukturiranega intervjuja, dobro poznavanje tematike, tako da dajemo vtis, da točno vemo, kaj je tisto, po čemer sprašujemo
Vzorčenje
Velikost vzorca odvisna od velikosti populacije sredstev za raziskavo, časovnega okvirja fenomena, ki ga raziskujemo vrste podatkov, ki jih želimo eno izmed priporočil: kvantitativni podatki 30+ kvalitativni podatki za odkrivanje novih tem 12-20 (odvisno od velikosti populacije, homogenosti,…. ko ne dobimo več nobenih novih podatkov)
