Iskanje literature Flashcards
Zakaj je pomembno iskanje in branje literature v raziskovalnem procesu?
- da se seznanimo z nekim področjem
- da ugotovimo, kaj je že znanega na nekem področju
- da identificiramo pomanjkljivosti v dosedanjem znanju
- kritično ocenimo smiselne/optimalne smeri raziskovanja
Zakaj je pomemben pregled literature?
Od česa je odvisna globina pregleda literature?
Pomemben del vsakega članka, diplomske/mag./doktorske naloge:
- pokaže, da avtor neko področje pozna in razume
- pokaže, da je potreba po neki raziskavi in s tem upraviči predstavljeno raziskavo
- omogoči, da avtor svoje delo/razmišljanje umesti na neko področje in ga primerja z dosedanjimi ugotovitvami
Globina pregleda literature je odvisna tudi od namena uporabe in ciljne publike.
Kaj je literatura?
- v kontekstu znanstvenega dela/raziskovanja se „literatura“ nanaša na vsa objavljena dela, ki obravnavajo izbrano tematiko
- v akademskem okolju najpomembnejši znanstveni/strokovni članki in knjige
(spletne strani, časopisni članki, diplomske naloge ipd. le v specifičnih okoliščinah)
Vrste virov
Primarni: nova, izvirna spoznanja ali izvorno gradivo, ki je bilo uporabljeno za nadaljnjo obravnavo (izvirni znanstveni članki, doktorske disertacije …)
Sekundarni: interpretirajo, evalvirajo ali predstavljajo vsebino primarnih (recenzija, kritična analiza, pregledni članki, monografije)
Terciarni: temeljijo le na sekundarnih virih, še v večji meri povzemajo (običajno enciklopedije, leksikoni, priročniki, učbeniki, slovarji, bibliografije)
Vrste člankov glede na poglobljenost in novost ugotovitev / ciljno publiko
Znanstveni (izvirni, pregledni, kratki)
Strokovni – predstavitev znanega s poudarkom na uporabnosti
Poljudni ali poljudno-znanstveni članki – namenjeni širši publiki
Vrste člankov glede na mesto objave
Revija (znanstvena, strokovna)
Konferenčni zbornik (znanstvena, strokovna)
Časnik
Vrste člankov glede na vsebino / strukturo
Empirični (raziskovalni) članki:
- avtorji predstavijo rezultate izvirnih raziskav
- navadno sledi strukturi IMRAD (Introduction, Methods, Results and Discussion)
- značilni izrazi: vzorec, študija, raziskava, anketa, metoda…
Pregledni članki:
- kritična ocena in diskusija o obstoječih raziskavah na področju
- avtorji predlagajo nove smeri raziskav ali prakse
- nudijo dober pregled stanja in bibliografijo neke teme
- značilni izrazi: pregled literature (literature review), trendi
Teoretični članki:
- namen: prispevek k teoretičnim izhodiščem določene discipline/področja študija
- značilni izrazi: koncepti (concepts)/ konceptualno, okvir (framework)/ model, perspektive
Orodja za iskanje
Knjižnični katalog
Mrežnik = portal informacijskih virov
…..
Knjižnični katalog
Knjižnični katalog (COBISS+)
- lokalne baze podatkov posameznih knjižnic (npr. OHK; FF - Oddelek za bibliotekarstvo; NUK)
- COBIB: vzajemna baza podatkov, gradivo vseh slovenskih knjižnic v sistemu COBISS
Kaj nudi knjižnični katalog?
- bibliografske zapise o virih, ki so na voljo v knjižnicah oz. knjižnice do njih omogočajo dostop
- kje so ti viri na voljo, največ virov dostopnih:
- fizično: v katerih knjižnicah
- elektronsko:
- preko katerih licenčnih baz podatkov, ki jih kupujejo knjižnice
- v prostem dostopu, URL na spletno stran, portal dLib.si, ipd.
Kaj najdemo v knjižničnem katalogu?
podatke o monografskih publikacijah (knjige, zborniki, diplomske/magistrske/doktorske naloge)
podatke o serijskih publikacijah (časopisje, znanstvene in strokovne revije)
podatke o člankih, ki so bili katalogizirani v bazi
- vsi članki, povzetki in izvedena dela (slovenskih) raziskovalcev, ki so morali biti vneseni za znanstveno bibliografijo raziskovalcev
- nekateri drugi članki, ki so jih knjižničarji vnesli v bazo
Kaj je Mrežnik? Kaj omogoča?
Viri glede na dostop, tematiko, vrsto zbirke?
MREŽNIK = portal informacijskih virov
Pregled in dostop do podatkovnih zbirk celotnih besedil in drugih e-virov.
Glede na dostop:
- nekateri viri odprto/prosto dostopni
- nekateri licenčni in dostopni le z lokacij UL
- nekateri licenčni in dostopni z oddaljenim dostopom za člane knjižnic UL, NUK ali CTK kot tudi z lokacij UL
Glede na vrsto zbirke:
- zbirke polnih besedil ali bibliografske zbirke/indeksi z določenega področja
Glede na tematiko:
- nekatere pokrivajo skorajda vse discipline, druge so usmerjene na določeno področje
Zbirke s celotnimi besedili
Portali založnikov in ponudnikovelektronskih revij in knjigv celotnih besedilih.
->Za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti zanimive:
Proquest Library Science Database – celotna besedila za področje bibliotekarstva
Taylor & Francis – celotna besedila, različna področja
EBSCOHost Academic Search – različna področja, celotna besedila
EBSCOHost Library Literature & Information Science Full Text – specializirana zbirka
Emerald : celotna besedila založnika Emerald z različnih področij
ScienceDirect: celotna besedila z različnih področij
SAGE: bibliografski zapisi in celotna besedila za različna področja
-> Elektronske knjige
eBook Academic Collection - e-knjige iz različnih znanstvenih področij
Loeb Classical Library – iskanje in dostop do del klasičnih grških in latinskih avtorjev
Biografske podatkovne zbirke
Na voljo večinoma le bibliografski zapisi (in abstrakti), polna besedila pridobimo v drugih bazah.
ProQuest - LISA (Library and Information Science Abstracts): bibliografski podatki z abstrakti; strokovne in znanstvene literature s področja bibliotekarstva in informacijskih znanosti
Web of Science, Scopus: multidisciplinarni bibliografski zbirki s citatnim indeksom – zajemata le članke revij, ki so vključene v citatni indeks
Metaiskalniki
Združevalni iskalniki (metaiskalniki)
Hkrati iščejo po različnih portalih in zbirkah e-virov, ki jih knjižnice naročajo.
diKul (elektronski viri UL)mEga iskalnik (elektronski viri NUK), ADZ (Akademska digitalna zbirka Slovenije – elektronski viri, ki knjižnice znotraj celotne Slovenije naročajo za raziskovalce, študente)
Za dostop do celotnih besedil je potrebna prijava z AAI (ali dostop z lokacij univerze ali knjižnice, ki naroča vir).
Prednosti in slabosti metaiskalnikov
Slabosti:
velikokrat nas preusmerjajo na izvirne zbirke, zaradi česar se lahko izgubimo v vrsti novih oken
lahko se zgodi, da nas usmerjajo do polnega besedila v zbirki, do katere nimamo dostopa
iščemo po zelo velikih bazah, zato s preširoko poizvedbo dobimo ogromno rezultatov
Prednosti:
hkrati iščemo po različnih bazah, zato imamo več možnosti, da najdemo kaj ustreznega, sploh v primeru, ko ne vemo, kje bi sicer začeli iskanje
Repozitoriji univerz
-> npr. (RUL, UM)
Dostop do del raziskovalcev na univerzi ter zaključnih nalog študentov.
Prednosti: dela raziskovalcev, do katerih morda nimamo dostopa preko drugih zbirk podatkov, saj publikacija ni vključena v sklop licenčnih virov, katere plačuje univerza/knjižnica
Slabosti:
repozitorij UL še slabo razvit in nima veliko gradiva
diplomske naloge niso dober vir!
Spletni iskalniki
-> GOOGLE SCHOLAR
Kaj nudi?
iskanje po znanstvenih publikacijah
možnost sledenja citatom
navedene „različice“: v katerih bazah je članek na voljo
povezave do nekaterih celotnih besedil, če so dostopna v repozitorijih ali drugih odprtih portalih (npr. researchgate, academia.edu, e-LiS), kamor avtorji lahko odlagajo večinoma „pre-print“ verzijo članka
!Ne indeksira vseh podatkovnih baz in znanstvenih/strokovnih revij
PRIPOROČILO: dostopajte preko Mrežnika, kjer vpišete AAI identiteto, saj je tako omogočen dostop tudi neposredno do licenčnih virov
Kje iščemo?
KJE IŠČEMO? knjižnični katalogi Cobiss+, WorldCat digitalne knjižnice dLib, Europeana, Kamra, HathiTrust Specializirani spletni iskalniki Google Učenjak, Google Knjige zbirke e-virov (zbirke celotnih besedil in bibliografske zbirke) Science Direct, Emerald, EBSCO,… združevalni iskalniki diKul, mEga iskalnik, ADZ
Kako iščemo?
- Raziskovalno vprašanje / tema
- Načrt iskanja (viri, orodja za iskanje, iskalni pojmi)
- Seznam rezultatov
- Ocena iskanja (možna sprememba načrta iskanja)
- Izbrana literatura
- Pregled literature
Načrt iskanja
SISTEMATIČNO: poskušate najti vse relevantno gradivo
RETROSPEKTIVNO: najprej se osredotočite na iskanje najnovejšega gradiva, nato postopoma iščete starejše gradivo
NAVEDBE: sledite referencam v člankih/knjigah/seznamih, ki obravnavajo temo, ki vas zanima
CILJNO: zožite temo in fokus na ozek spekter literature
Kombinacija: sistematično iskanje vsega relevantnega v knjižnici, retrospektivno iščete članke v revijah, uporabite navedbe za sledenje objavam o tematiki na katerem drugem področju ter ciljno, ko že dobro veste, kaj morate najti.
Oblikovanje iskalne poizvedbe - osnovno iskanje
OSNOVNO ISKANJEEnotno iskalno okno, ki hkrati išče po več poljih opisa (katera polja = odvisno od sistema, običajno naslov, izvleček, avtor, predmetne oznake)
takšnemu iskanju rečemo iskanje s ključnimi besedami
Prednosti:
enostavno iskanje, lahko nanizamo enega ali več iskalnih pojmov
največkrat med iskalnimi pojmi sistem sam umesti t.i. Boolov operator AND ali OR (odvisno od sistema)
dobimo veliko zadetkov
Slabosti:
nimamo kontrole nad tem, znotraj katerih polj sistem išče
veliko zadetkov (velik odziv), vendar majhna natančnost
dobimo le zadetke, ki vsebujejo naše iskalne pojme (ne pa npr. njihovih sinonimov)
Oblikovanje iskalne poizvedbe - napredno iskanje
NAPREDNO ISKANJE
Kombiniranje iskalnih pojmov z več iskalnimi okenci ali v obliki ukaza
izberemo polja, znotraj katerih iščemo in Boolove operatorje med iskalnimi pojmi.
Boolovi operatorji (AND, OR, NOT)
Izbira iskalnih pojmov
Ne uporabljamo t.i. naravnega jezika, ampak izluščimo glavne besede/pojme našega vprašanja.
Primer: Ali lahko uporabniki preko knjižničnega kataloga izberejo zanimivo leposlovno knjigo?
Specifičen izraz:
pri izbiri iskalnega pojma poskusimo z izrazom, ki je specifičen za našo tematiko in ni preveč pogost na drugih področjih
Podobni/sorodni izrazi: ali obstajajo druge besede s podobnim pomenom?
z uporabo sorodnih ali več alternativnih izrazov lahko najdemo drugačen nabor rezultatov
npr. catalog, OPAC, library system
Črkovanje: ali se izbrani pojem lahko črkuje na več različnih načinov?
predvsem v angleščini je več izrazov, kjer se britansko in ameriško črkovanje razlikuje, nekatere baze ne iščejo avtomatično po obeh črkovanjih
library catalog vs. library catalogue
behavior vs. behaviour
information visualization vs. information vizualization
Ednina-množina:
v nekaterih bazah ni samoumevno, da sistem avtomatično išče izraz tako v ednini kot v množini.
načeloma izraze, ki opisujejo ljudi ali stvari raje pišemo v množini, ideje pa v ednini
school librarians / šolski knjižničarji
information retrieval systems / sistemi za poizvedovanje
information literacy / informacijska pismenost
user experience / uporabniška izkušnja
Vendar je veliko odvisno od sistema (v bazi Science Direct nasveti za iskanje svetujejo, da uporabljamo ednino, saj v takem primeru sistem najde tudi množino)
Krajšanje besed:
v večini baz lahko uporabimo simbole za krajšanje iskalnih pojmov, najbolj pogosto = nadomeščanje poljubnega števila črk z znakom * (možnosti je potrebno v vsaki bazi preveriti znotraj Pomoči)
katalog* sistem bo poiskal vse besede, ki se začnejo s tem korenom:
katalog, katalogi, katalogizacija, katalogizacijski
Fraze:
narekovaji ‘‘ “ - “knjižnični katalog“ besedi se morata pojavljati v takšni obliki, med njima ni drugih besed
Izbira pojmov preko kontroliranih slovarjev
