Etika v raziskovanju Flashcards
Etika
Etika
= norme, s katerimi ločimo sprejemljivo in nesprejemljivo ravnanje
- etične norme se z obdobji spreminjajo (kar je bilo nekoč v mejah sprejemljivega, danes morda ni… )
- v zadnjih letih vse večji poudarek na etičnih standardih
- etika v znanosti spodbuja odgovorno in pravilno ravnanje raziskovalcev
- stroke, ki v svoje znanstveno raziskovanje vključujejo osebe, morajo posebej spoštovati etična načela in poskrbeti za zavarovanje udeležencev
Namen etičnih standardov v raziskovanju
Namen etičnih standardov v raziskovanju:
- varovanje pravic in dobrobiti udeležencev v raziskavah
- zagotoviti pravilne zaključke in s tem natančnost znanstvenih dognanj
- odgovornost do znanosti : neetične prakse
pripeljejo do napačnih dognanj, ki lahko
znanstvenike usmerijo na napačno pot
- odgovornost do družbe : znanstvena spoznanja
vplivajo na družbo (npr. (ne)škodljivost sladkorja)
- varovanje pravic intelektualne lastnine
Kdo določa etične standarde?
Kdo določa etične standarde?
- državni zakoni (npr. Zakon o varovanju osebnih podatkov)
- strokovna združenja (Social Research Association, American Psychological Association, …)
- institucije (Univerza v Ljubljani: 2014- Etični kodeks za raziskovalce, Komisija za etiko FF)
Glavni principi etičnih standardov
Glavni principi etičnih standardov:
ODGOVORNOST:
- odgovornost do posledic znanstvenih odkritij
- raziskava naj družbi koristi in naj ne škoduje
- do udeležencev v raziskavi
ZNANSTVENA INTEGRITETA:
- zunanji dejavniki (npr. politika, gospodarske družbe…) ne smejo vplivati na raziskovalca
- raziskovalec mora razkriti morebiten konflikt interesov, v katerih lahko finančni ali drugi osebni pomisleki vplivajo na njegovo delo
STROKOVNOST:
- dobro poznavanje področja raziskave in raziskovalnega postopka ter etičnih načel
- skrbno preverjanje svojega dela in dokumentiranje raziskovalne dejavnosti
- izogibanje malomarnosti, ustrezno zbiranje, analiza in interpretacija dobljenih rezultatov
ODPRTOST:
- za nova spoznanja in ideje
- za deljenje spoznanj, podatkov, rezultatov z drugimi
- za kritiko
SPOŠTOVANJE osebnih pravic, dostojanstva in zaupnosti:
- zaščita zaupnosti - spoštovanje oseb in njihove identitete (zagotovitev anonimnosti ali zaupnosti podatkov)
- spoštovanje zasebnosti - delikatna vprašanja zastavljamo le, če so res potrebna za odgovarjanje na naša raziskovalna vprašanja
- pravičnost - ne smemo izkoriščati šibkosti posameznih udeležencev (npr. dajati prevelikih nagrad za sodelovanje ali uporabljati negativne pritiske v smislu „če ne boste sodelovali, potem…“)
- odkritost in poštenost - udeležencem se ne sme lagati ali prikrivati (npr. da nekaj ni škodljivo, če v resnici je)
- informirana privolitev udeležencev / obveščeno soglasje:
- kdo izvaja raziskave (oseba, institucija, morebitno
sponzorstvo)
- namen raziskave (resnični namen raziskave
udeležencu ne sme biti znan vnaprej, ga je
potrebno razkriti na koncu)
- kaj bodo delali in kako dolgo
vedeti morajo, da se lahko kadarkoli umaknejo iz
raziskave iz kakršnegakoli razloga (se dolgočasijo,
se ne počutijo dobro…)
- morebitne potencialne koristi za
udeleženca/družbo
- morebitna nevarnost ali neugodje
- kateri podatki se zbirajo (ali je vključeno snemanje
ipd.)
- kako bo njihova zasebnost zaščitena
- informirana privolitev udeležencev / obveščeno soglasje:
- posebna previdnosti pri ranljivih skupinah oseb
(otroci, osebe z motnjami v razvoju…)
- soglasje mora temeljiti na predhodni seznanitvi
osebe z vsemi aspekti raziskave
Etika pri načrtovanju raziskav
Etika pri načrtovanju raziskav:
- potrebno vnaprej načrtovati, kako zagotoviti etično neoporečnost raziskave
- v veliko primerih je to sestavni del načrta raziskave, ko predvidimo npr.
Katere podatke bomo zbirali?
Kako bodo varovani podatki?
Kako bomo udeležencem predstavili raziskavo?
- v nekaterih državah mora večina raziskav, v katere so vključeni ljudje, skozi proces odobritve s strani institucije oz t.i. etične komisije
Primer etične dileme
Primer etične dileme:
- ko ljudje vedo, da so opazovani ali vključeni v raziskavo, to lahko vpliva na njihovo vedenje in odgovore
- načeloma dovoljeno opazovanje brez soglasja posameznikov na javnih krajih (kaj pa opazovanje knjižničarja na njegovem delovnem mestu?)
Etika pri izvedbi raziskave
Etika pri izvedbi raziskave:
ustvarjanje prijetne izkušnje
- spoštljiv odnos do vsakega udeleženca
- naloga raziskovalca, da poskuša zmanjšati morebitno nelagodje udeleženca (psihično, fizično…)
- če vemo, da je naloga stresna/neprijetna, naj bo
čim krajša
- udeleženec nikoli ne sme imeti občutka, da ni
dovolj sposoben
- neprijetna izkušnja je slaba reklama za raziskovalca/njegovo institucijo in pomeni, da ta oseba naslednjič verjetno ne bo želela sodelovati v raziskavi
Etika pri poročanju rezultatov
Etika pri poročanju rezultatov:
KRŠENJE ETIČNIH STANDARDOV:
- izkrivljanje podatkov (ponarejanje, spreminjanje, prikrivanje)
- prirejen opis metode zbiranja podatkov
- pristranska interpretacija rezultatov
-> dolžnost poročati, če po objavi ugotovimo (nenamerne) napake v svoji raziskavi
Etika pri objavljanju
Etika pri objavljanju:
KRŠENJE ETIČNIH STANDARDOV:
podvajanje objav:
- ne smemo istega besedila objaviti v več revijah (četudi v različnih jezikih)
- ne smemo niti poslati istega besedila več revijam hkrati
- raziskavo z istimi raziskovalnimi vprašanji in istimi rezultati (četudi ne gre povsem za enako besedilo) ne bi smeli objaviti v več različnih člankih, sploh ne brez navedbe predhodne objave (t.i. samoplagiatorstvo)
avtorstvo:
- mora temeljiti na ustvarjalnem in pomembnem znanstvenem prispevku k raziskavi (npr. če si zasnoval raziskavo, ne pa če si zgolj pomagal pri npr. izvedbi ali vnašanju podatkov)
- prvi avtor naj bi bil vedno tisti, ki je največ intelektualno prispeval
- gostujoče avtorstvo (tj. seznam avtorjev, ki ne izpolnjujejo meril) in nevidno avtorstvo (tj. izpustitev posameznikov, ki izpolnjujejo avtorska merila) nista sprejemljiva
Kaj je plagiatorstvo?
PLAGIATORSTVO = prevzemanje idej, teksta, slik, grafov … drugih brez ustreznega navajanja virov, s čimer tuje delo predstavljamo kot svoje
Etika pri pisanju
Etika pri pisanju:
- plagiatorstvo
- namerno kršenje: ideja/misel vzeta iz nekega vira, ki pa ga ne navedeš
- nenamerno kršenje:
- pomanjkljivo citiranje (splošno znanih dejstev (zemlja je okrogla) ne citiramo, trditve (ženske kupijo več knjig kot moški) pa moramo podpreti z virom)
- citiranje sekundarnega vira (potrebno poiskati primarni vir ali citirati tako primarni kot sekundarni vir
- neuporaba navednic (kadar del stavka/stavek/odstavek dobesedno prepišemo ni dovolj, da citiramo avtorja, ampak moramo uporabiti navednice in pri citiranju navesti tudi stran)
- neprimerno parafraziranje, povzemanje
Etika pri pisanju
- Misli, ugotovitve, informacije, ki smo jih pridobili iz različnih virov, vedno citiramo. Navajamo tudi vir slikovnega gradiva!
- Ko pri pisanju uporabljamo vire, ne smemo prepisovati celotnih stavkov, tudi če nato citiramo vir.
- Ni dovolj niti to, da nekoliko spremenimo vrstni red besed in zamenjamo par besed s sopomenkami.
- Prebrano moramo:
- parafrazirati = predstavimo izvirno besedilo s svojimi besedami ali
- povzeti = na kratko povzamemo bistvo daljšega sestavka, glavne ugotovitve.
Parafraziranje
Parafraziranje:
Lahko si pomagamo tako, da:
- uporabimo sinonime, če je le mogoče,
- spremenimo strukturo stavka, vrstni red predstavljenih idej,
- ne uporabimo več kot 4 zaporedne besede iz izvirnega besedila (razen če so vključene fraze, strokovni termini)
- zamenjamo aktivno obliko s pasivno in obratno.
Pozorni pa moramo biti, da pri parafraziranju ne spremenimo pomena oziroma izvirnega besedila in ga ne interpretiramo napačno.
Povzemanje
Povzemanje:
Daljše besedilo oziroma ključne ugotovitve povzamemo v enem ali dveh stavkih.
Dobesedno citiranje
Dobesedno citiranje:
Dobesedni navedek posebnega izraza ali več kot 4 besed izvirnega besedila skupaj.
