Metodologija Flashcards
Načrt raziskave
opredelitev vrste raziskave
opredelitev podatkov, ki jih bomo zbirali
izbira metod zbiranja in analize podatkov
definiranje populacije in vzorca (velikost, vzorčenje)
razmislek o zanesljivosti in etičnosti raziskave
opredelitev postopka raziskave
Tipi raziskav
TIPI RAZISKAV pristop kvalitativne kvantitativne mešane namen preiskovanje opisovanje razlaganje čas presečne longitudinalne okolje naravno umetno uporabo temeljne aplikativne
Kvalitativni pristop
Namen: razumeti ozadje proučevanega problema, odkrivanje razlogov, mnenj, motivacij za določenim fenomenom
Vzorec: majhen, nereprezentativen, neslučajnosten
Načrt raziskave: le delno definiran, iterativne narave
Zbiranje podatkov: nestrukturirano, ponavadi v obliki zapisov, dokumentov, opazovanj, video,… metode: fokusne skupine, intervju, opazovanje
Analiza podatkov: metoda analize vsebine, pogosto brez uporabe statističnih metod
Rezultat: poglobljeno razumevanje, vpogled v probleme/trende, razvoj teorije, hipotez
Kvantitativni pristop
Namen: analiza stanja, preverjanje hipotez, razlaga medsebojnih povezav, posploševanje iz vzorca na populacijo
Vzorec: velik, (reprezentativen)
Načrt raziskave: jasen, uporaba hipotez, identifikacija spremenljivk
Zbiranje podatkov: strukturirano -> metode kot so ankete, analiza podatkov, sistematično opazovanje
Analiza podatkov: z uporabo statističnih metod
Rezultat: razumevanje vzrokov, testiranje hipotez
Pristop mešanih metod
- PRISTOP MEŠANIH METOD (MIXED METHODS APPROACH)
lahko uporabimo triangulacijo: uporabo kvalitativnega in kvantitativnega pristopa za odgovor na isto vprašanje – lahko dobimo bolj objektivne rezultate kot če uporabimo le en pristop
komplementarna uporaba metod: en pristop služi kot dopolnitev drugemu (npr. s kvalitativnim pristopom pojasnimo tiste rezultate kvantitativne raziskave, ki jih sicer ne bi mogli pojasniti)
Pristopi
- kvalitativni
- kvantitativni
- pristop mešanih metod
Namen raziskave
- PREISKOVANJE (EXPLORATION)
začetna raziskava neke ideje, nove teme, vidika
omogoča, da situacijo bolje spoznamo, lažje identificiramo ter proučimo možnosti raziskovanja
omogoča identifikacijo glavnih spremenljivk
predstavlja osnovo za nadaljnje raziskave
Kakšen koncept prireditev bi pritegnil mlade obiskovalce? - OPISOVANJE (DESCRIPTION)
opisujemo karakteristike populacije ali fenomena
namen je natančen opis glavnih informacij, značilnosti (kaj, kako, kdo, kdaj, kje…) in tako prikazati trenutno situacijo oziroma omogočiti vpogled vanjo
ne išče vzrokov (zakaj?)
npr. Kdo so obiskovalci posameznih vrst prireditev? - RAZLAGANJE (EXPLANATION)
namen je poiskati razlago za naravo določenih povezav ter odgovoriti na vprašanje Zakaj?
torej o stvari že nekaj vemo, vendar pa ne poznamo vseh vzrokov za situacijo
Npr. Zakaj se nekateri uporabniki knjižnice nikoli ne udeležijo prireditev, ki jih organizira knjižnica?
Čas izvedbe raziskave
- PRESEČNE RAZISKAVE (CROSS-SECTIONAL)
raziskave se izvede enkrat, v obdobju dni, tednov, mesecev
enostavnejša za izvedbo
npr. zanima nas informacijska pismenost otrok različnih starosti - LONGITUDINALNE RAZISKAVE
zbiranje podatkov o isti skupini ali posamezniku v daljšem časovnem obdobju (intervalno)
spremljamo spremembe v časovnem obdobju
Raziskovalno okolje
- NARAVNO (etnografske)
naravno okolje, kjer se neke situacije običajno pojavljajo
posredovanje/vpliv raziskovalca je minimalen
omogoča boljše razumevanje konteksta, naravnega vedenja ipd., vendar otežuje primerjave in popolno kontrolo spremenljivk - . UMETNO (laboratorijske)
raziskava je izvedena v laboratoriju (umetnem okolju) ali pa je kontrolirana (npr. dodelimo naloge, vplivamo na okolje)
omogoča lažje in bolj zanesljive zaključke glede vzrokov/posledic, saj je mogoče izolirati, kako ena spremenljivka vpliva na drugo ter omejiti vpliv drugih spremenljivk
po drugi strani pa se lahko zgodi, da ne predstavlja dobro resničnega obnašanja oz. resničnih situacij
Pilotna raziskava
PILOTNA RAZISKAVA
študija na manjšem vzorcu, ko želimo preveriti metode, ki jih bomo uporabili pri načrtovani raziskavi
namen = preveriti izvedljivost raziskave:
ustreznost raziskovalnih metod in protokolov pri raziskavi
uspeh pri vključevanju udeležencev
testiranje raziskovalnih instrumentov
število potrebnih raziskovalcev
identifikacija spremenljivk, ki jih bo potrebno pozorno spremljati
identifikacija potencialnih problemov
Vzorčenje
proces izbire manjšega deleža izmed celotne populacije, na katerem bomo izvedli raziskavo
uporabimo, kadar ni mogoče/ni praktično v raziskavo vključiti celotne populacije
vrsta raziskave vpliva na vzorčenje, ki ga potrebujemo
kvalitativne raziskave: želimo izvedeti čim več o tistem primeru
kvantitativne raziskave: želimo posploševati iz vzorca na populacijo
vzorec (velikost vzorca, način vzorčenja, lastnosti vzorca) vpliva na težo (zanesljivost, verodostojnost, pomembnost) rezultatov raziskave
Razlikujemo med dvema osnovnima vrstama vzorčenja:
SLUČAJNOSTNO (= PROBABILITY SAMPLING)
vsak element populacije ima enako možnost izbora v vzorec
omogoča posploševanje iz vzorca na populacijo, če:
je vzorec reprezentativen (primerno predstavlja populacijo)
populacija primerno definirana
NESLUČAJNOSTNO (= NONPROBABILITY SAMPLING)
raziskovalec ne more določiti verjetnosti, s katero bo posamezen element populacije vključen v vzorec (običajno ne pozna celotne populacije)
nima vsak element populacije enake možnosti, da bo vključen v vzorec
Populacija
množica istovrstnih elementov, ki so predmet proučevanja (npr. vsi obiskovalci prireditev MKL)
Populacijo opredeljujejo pogoji:
stvarni (npr. obiskovalci prireditev)
krajevni (MKL - Ljubljana)
časovni (v intervalu med 1. in 30. novembrom 2019)
Vzorec
„delna” populacija oz. njena podmnožica
vsebuje samo nekaj enot populacije
prihrani čas in denar ter omogoča bolj kvalitetno zbiranje podatkov
številne vrste glede na način izbora
če želimo preko značilnosti vzorca sklepati na značilnosti populacije, mora biti vzorec izbran pod določenimi pogoji
Metode vzorčenje
METODE VZORČENJE SLUČAJNOSTNO naključno sistematično stratificirano klastri NESLUČAJNOSTNO priložnostno namensko snežna kepa kvotno
Slučajnostno vzorčenje
Naključno vzorčenje (simple random sampling)
žrebanje, tabele naključnih števil vsaka enota ima vnaprej znano verjetnost izbora
Sistematično vzorčenje (sistematic sampling)
iz seznama populacije izberemo v vzorec vsak n-ti element, pri čemer smo predhodno izbrali nek slučajni začetek
npr. študenti BINK – 150 študentov, v vzorec izberemo 75 študentov = ½
naključno izberemo število 1 ali 2, nato od tam naprej vzamemo vsako drugo osebo v vzorec (2,4,6 ali 1,3,5)
Stratificirano vzorčenje (stratified random sampling)
razdelitev populacije v kategorije naključno vzorčenje iz kategorij proporcionalno stratificirani: ohranjajmo proporce kategorij iz populacije tudi v vzorcu
Vzorčenje klastrov
kadar nas zanima neka skupinska dejavnost, npr. znanje razreda ali delovanje lokalnih društev
naključen izbor klastra oziroma vzorčne enote, vzorec = vsi člani klastra
